
Srebrna zapestnica
Prvo zlato zapestnico sem imela že kot punca. A sem jo izgubila. Drugo sem dobila, ko sem diplomirala. Tudi to sem izgubila. Tretjo pa so mi sorodniki kupili za rojstni dan, vendar sem jo kasneje v denarni stiski morala prodati. Skratka, z zapestnicami nisem imela sreče, zato jih po vsem tem tudi nisem več hotela.
Nekega dne sem se vračala domov, ko sem na tleh zagledala nekaj svetlečega, zapestnico. Bila je zelo lepa, kasneje se je izkazalo, da je srebrna. Seveda sem jo pobrala, vesela, da sem jo našla. V tistem pa me je prešinila misel, kot bi mi nekdo rekel: »Kar si izgubila, ti bo stokrat povrnjeno.« Te besede mi še danes odzvanjajo v ušesih, kajti že takrat sem čutila, da se obljuba ne nanaša le na izgubljene stvari. Zapestnico pa si kljub slabim izkušnjam v preteklosti tudi večkrat nadenem, saj strahu, da bi jo zgubila, prav čudežno ni več.
Sabina