Duša me je spremljala
Desetega marca v petek popoldan sem padla s kolesom in si zlomila gleženj. Trinajstega marca 2020 je sledilo zaprtje države zaradi covida. Več kot teden dni prej sem imela nenavadne občutke, kot da mi hoče duša nekaj sporočiti. Sporočila nisem znala točno razvozlati. Duša me je pripravljala na to, da se bo nekaj zgodilo. Spremljala me je in mi sporočala, naj bom pozorna. Vedela sem, da se bo nekaj zgodilo, a nisem vedela točno, kaj to bo. Večkrat sem jo zaznala ob sebi in res je bil lep občutek, da »nekdo« skrbi za mene. Vedela sem, da sem v varnih rokah, ne glede na to, kaj se bo zgodilo. Ko je prišel trenutek padca s kolesa, se je to odvilo, kot bi bila v filmu v počasnem posnetku. Moje telo je bilo kot iz gume. Padala sem in med padanjem iskala način, kako bi se najmanj poškodovala. Mogoče je bila tudi sreča, da se je zlomil le gleženj. V bolnišnici sem bila zaradi covida sama v sobi, kar je bilo precej nenavadno, saj je bila na drugih oddelkih gneča. Kljub vsemu se tam nisem počutila niti malo osamljena. Občutka, da me je spremljala in mi v nesreči pomagala moja duša, ne bom nikoli pozabila.
Duška
Čista Duša 