Nenavadne zgodbe

Psihosomatsko

Sem edina hči razvezanih staršev. Od malega sem živela pri mami. Bila je dobra mama. Skrbela je zame po svojih najboljših močeh in kljub razvezi sem imela tudi z očetom redne stike. Vendar pa mama zaradi lastne travme moškim ni zaupala. Tako me je že kot deklico stalno svarila pred njimi. Ko sem odraščala, pa so se njena opozorila še stopnjevala. Zato sem postala previdna in moških sem se v glavnem izogibala.

Potem, ko sem odrasla, so se nenadoma začele pojavljati težave pri hrani. Kadarkoli sem pojedla določeno živilo, se je moje telo burno odzvalo. Alergijski testi so bili negativni, testi na intoleranco pa so pokazali, da določenih jedil res ne prenašam dobro. Tako sem se teh ogibala.

Od nekdaj sem rada brala in nekega dne mi je, prepričana sem, da po božji volji, v roke prišla zanimiva knjiga. Opisovala je resnično zgodbo dekleta, ki se je borilo s hudimi mesečnimi krvavitvami. Medicina ni poznala vzroka, zdravili so jo simptomatsko. Potem je mladenka spoznala nekega psihiatra, ki se ji je resnično posvetil. Preko seans z njim je dognala, da njena težava dejansko izhaja iz dejstva, da jo je mati hotela splaviti, kar ji je tudi povedala. Dekle se je čutilo krivo, da živi, zato je vsak mesec močno krvavelo. Kot bi vsakič znova doživljalo abortus, ki ga je mati hotela narediti, ko se je je hotela znebiti, a pri tem ni bila uspešna. Ko je dekle prepoznalo vzrok svojih masivnih mesečnih krvavitev, pa se je nenormalna izguba krvi ustavila in njeno mesečno perilo se je normaliziralo.

Zgodba me je fascinirala in pomislila sem, da gre morda tudi pri meni za psihosomatsko težavo. Zlasti glede na to, da so se težave pojavile šele kasneje in sem pred tem vso hrano dobro prenašala. Sklenila sem, da bom poskušala odkriti vzrok svojih intoleranc. Še enkrat sem skrbno pregledala izvide in ugotovila, da ne prenašam semen in nekaterih živil, ki semena vsebujejo. Ter graha. Spomnila sem se, da me je mama, vem, da povsem dobronamerno, stalno svarila pred moškimi in neželeno nosečnostjo. In naenkrat se mi je odprlo popolnoma novo razumevanje svoje preobčutljivosti na hrano.

Prepoznala sem vzorec, po katerem sem zaradi stalnih maminih opozoril nezavedno nekako povezala semena v hrani z moškimi, neželeno nosečnostjo ter grehom (grahom). In po tem vzorcu so začeli delovati moji možgani in moje telo. Tako je hrana, ki sem jo prej povsem dobro prenašala, zame postala strup. Po tistem, ko sem to spoznala in ozavestila, pa se je dejansko zgodil čudež. Intoleranca je izginila.

Danes lahko spet jem praktično vse, tudi poročila sem se in rodila. Mama in oče sta zadovoljna, da se je vse dobro izteklo. Sama pa včasih še vedno kar ne morem verjeti, kako lahko psiha tudi nezavedno deluje na telo. In vendar sem na lastni koži izkusila, da je temu res tako.

Patricija