Vaše zgodbe

Skodelica kave, ki je mami rešila življenje

Od nekdaj so me zanimali neobičajni pojavi in vedno sem si želela imeti jasnovidne sposobnosti. Ko sem začela piti kavo, me je ata navdušil nad prerokovanjem iz kavne usedline. Sam je iz nje napovedoval različne dogodke. Videl je, če bo kakšna mamina prijateljica spoznala moškega, če bo kdo bolan v družini, vedel je, če bo treba iti na kakšno potovanje ali če bo prejel pošto s pomembnimi novicami.

Ko sem bila študentka, sem na dan izpita vedno videla v kavi številko, ki mi je napovedovala, kako bom opravila izpit. Enkrat pa se je moje gledanje v skodelico kave izkazalo za zelo koristno.

Po zajtrku sem kot po navadi opravila svoj ritual pitja kave. Ko sem obrnila skodelico, so se v njej jasno videle velike črke SOS, velika črka M in telefon. Skodelica je bila natrpana s simboliko. »Kaj bi to lahko pomenilo?« sva ugibali s sestro. Med najinim pogovorom naju je zmotil telefon. Iz bolnice za pljučne bolezni so sporočili, da lahko pridemo po mamo, ki jo bodo ta dan izpustili domov.

Po dvanajsti uri sem bila pri mami in v čakalnici sva počakali na odpustnico. Mama je pred odhodom dobila še zadnjo injekcijo proti alergiji. Če bi pohiteli, bi še dobili avtobus. Rekla sem mami, naj si raje malo odpočije in bova šli na naslednjega. Še vedno sem bila pod vtisom skodelice in nerazrešenega sporočila iz nje. Ko mi je mama razlagala, kaj se ji je dogajalo v bolnišnici, jo je naenkrat začelo dušiti. Hitro sem poklicala sestro in mamo so takoj oskrbeli. Če bi šli na avtobus, bi to mogoče bilo zanjo usodno in je po vsej verjetnosti več ne bi bilo, saj ne bi prejela pravočasne pomoči. Lahko rečem, da ji je opozorilo iz skodelice rešilo življenje. Če ne bi bila tako pozorna na dogajanje in na trnih, bi se lahko vse skupaj tragično končalo. Mama pa je kljub šibkemu zdravju živela še dolgo po tem, za kar sem bila zelo hvaležna.

Dušica