Dragi obiskovalci.
Pred vami je zgodba, ki se je dogodila resnični osebi. Meni. Napisana je kot pravljica, saj sem na ta način najlažje na kratko predstavila svoje življenjsko poslanstvo.
Če vas morda zanima, kako je dejansko tekla moja življenjska pot, lahko preberete knjigo “Zapisano v duši je moji“. V njej boste spoznali, kako sem na podlagi težkih življenjskih preizkušenj in s pomočjo stika z Višjo zavestjo preko svojih nadčutnih zaznav prišla do svojega največjega spoznanja – resnice o večnem življenju.
To spoznanje pa podrobno razložim v svoji drugi knjigi “Resnica o večnem Življenju (Izvir spregovori)“.
Lepo vabljeni k branju.
Prerokba in prvi udarci usode
Nekoč se je rodila deklica, ki ji je bilo prerokovano, da bo Smrti vzela življenje. Smrt je za to izvedela in se je ustrašila. Sklenila je, da bo deklico tako mučila, da se bo ta sama pogubila.
Vedela je, da deklica ljubi svoja starša iz vsega srca, zato je nad njiju poslala svoje demone. Tako je oče odšel k drugi ženski, mati pa se je zaradi tega vdala alkoholu.
Deklica je zelo trpela, saj je pogrešala očeta, mati pa jo je v pijanem stanju vseskozi poniževala in zmerjala. Da bi se temu izognila, je velikokrat zbežala od doma.
Nenavadna pomočnika
Nekega dne, ko je spet žalostna tavala po cesti, je našla psičko, ki je bila očitno izgubljena. Psička jo je prosila, naj se je usmili, in deklica, ki je imela zelo rada živali, jo je vzela domov.
Kmalu zatem je našla še kužka, ki jo je prav tako prosil, naj mu pomaga. Tudi njemu je ponudila svoj dom.
Kužka sta ji povedala, da sta bila poslana od Boga, da ji pomagata. Zabičala sta ji, da nikomur ne sme izdati njunih pravih imen. In tako je tudi bilo.
Izguba in klic iz ujetništva
Čas je tekel, Smrt ni počivala in deklica je po težkih boleznih enega za drugim izgubila vse svoje najdražje. Najprej mamico, nato očeta, potem pa še oba kužka.
Bila je tako neizmerno žalostna, da je pomislila na samomor. Toda v tistem trenutku se ji je prikazal njen kuža in ji povedal, da niso mrtvi, ampak da ima njega in vse njene ljubljene Smrt v ujetništvu. Prosil jo je, naj jim pomaga.
Deklica, ki je svoja starša in oba kužka neskončno ljubila, mu je odvrnila, da bi to srčno rada storila, vendar pa ne ve, kako. Kuža jo je potolažil in ji povedal, da jo bodo oni vodili. In tako se je deklica odpravila na pot, da reši svoje drage.
Trnova pot do domovanja Smrti
Potovanje je bilo težko in trnovo. Deklica je velikokrat padla, a na začetku se ji je vsakokrat uspelo nekako pobrati in stopiti korak naprej. Sčasoma pa je bilo udarcev vedno več in bili so vedno težji, zato ji je kljub neverjetni volji začelo zmanjkovati moči. Bila je zelo žalostna, saj je mislila, da nikoli več ne bo videla svojih najdražjih.
Nekega večera, ko je utrujena in izčrpana zaspala, pa se ji je v sanjah spet prikazal njen kuža. Poučil jo je, kako naj ravna, ko bo prišla v hišo Smrti. Tako je deklica vedela, da cilj ni več daleč, in z zadnjimi močmi je kmalu res prišla do domovanja Smrti.
Soočenje v hiši Smrti
Hiša je bila prava podrtija. Potrkala je na razmajane duri in vrata so se škripajoč sama odprla. Čeprav jo je bilo strah, je vstopila. Prostor, v katerem se je znašla, je bil temačen, umazan in v njem je tako smrdelo, da se je deklici gabilo. Kljub temu je nadaljevala pot.
V sobi je kmalu opazila svoje najdražje, ki so spali, za staro vegasto mizo pa je zagledala starko. Bila je Smrt.
Smrt se je zadovoljno namuznila, misleč, da je dosegla svoj namen in da je tudi deklico dobila v svojo pest. Prijazno ji je dejala, naj se spočije od dolge poti, in ji ponudila posteljo ob njenih ljubljenih.
Zmaga Ljubezni nad Smrtjo
Deklica se je res namenila proti prazni postelji, toda namesto da bi se ulegla nanjo, je (tako kot ji je bilo rečeno v sanjah) stopila do svojega ljubljenega kužka, ki mu je bilo ime ŽIVLJENJE, in si ga vzela v naročje.
V tistem trenutku se je kuža zbudil, Smrt pa se je mrtva zgrudila na tla in izginila.
Takoj, ko Smrti ni bilo več, se je zbudila tudi dekličina psička, ki ji je bilo ime ČISTOST, in veselo skočila deklici v naročje. Hip za tem se je umazana podrtija spremenila v čudovit grad. Nato sta se prebudila še dekličina oče in mati. Srečni, da so spet skupaj, so si padli v objem. Vedeli so, da je Smrt premagana in da jih poslej nihče in nič ne bo več ločilo.
Tako je deklica, ki ji je bilo ime LJUBEZEN, vzela Smrti Življenje in izpolnila prerokbo.
Čista Duša 