
Vodica po britju
S starši smo bili zelo povezani. Ko je oče neozdravljivo zbolel, me je zelo prizadelo, ko je umrl, pa sem bila neutolažljiva. Zdelo se mi je, da se mi je podrl cel svet. Ko sem nekega dne spet jokala, sem nenadoma ob sebi zavohala vodico po britju, ki jo je uporabljal oče. Zaklicala sem: »Oči, si ti?« V tistem sem na licu začutila lahen piš, kot bi me nekdo pobožal po njem. In nenadoma sem bila potolažena.
Vodico po britju sem nato zaduhala še večkrat in vsakič je to name delovalo pomirjujoče. Občasno pa jo zaznam še danes in tako vem, da je oče v duhu še vedno ob meni.
Adrijana