Nenavadne zgodbe

Reinkarnacija našega pokojnega kužka

Dobrih šestnajst let smo imeli psa. Bil je mešanec in res je bil naš najboljši prijatelj. Boljšega psa si ne bi mogli želeti. Potem je hudo zbolel in da bi mu skrajšali trpljenje, smo ga dali uspavati. To je bila ena najtežjih odločitev, ki smo jih morali sprejeti. Po tistem smo sklenili, da psa ne bomo več imeli. Bilo je prehudo.

Nekega dne kmalu po tem sem se vozil proti domu, ko sem ob cesti zagledal kužka. Videti je bilo, da nima lastnika. Ustavil sem in opazil, da v bližini ni nikogar. Pes je bil suh in očitno sestradan. Sklenil sem, da ga vzamem domov. Ni šlo zlahka, saj je bil sprva boječ in nezaupljiv. Potem pa je spoznal, da mu nočem nič hudega in se je pustil prijeti.

Doma sem ga nahranil, nato sem ga peljal k veterinarju. Po oceni je bil takrat star okoli šest mesecev, razen, da je bil podhranjen, pa je bil zdrav.

Dali smo oglas, da smo ga našli, a se nihče na to ni odzval. Tako je kljub naši odločitvi, da psa ne bomo več imeli, ostal pri nas. Bolj ko smo ga spoznavali, bolj smo ugotavljali, kako zelo je podoben našemu pokojnemu kužku. In kaj kmalu nihče v družini ni več dvomil, da je to res on, le v drugem telesu.

Do takrat v reinkarnacijo nisem verjel, po tem pa sem prepričan, da obstaja.

Matjaž