Mnogi nas učijo, da ljubiti pomeni sprejemati vse, kar obstaja. Spet drugi pa delijo čustva na dobra in slaba, na pozitivna in negativna, na zaželena in nezaželena. Komu torej verjeti? Je resnica morda drugačna?
Zadnjič sem nekje prebrala, da se nam ni treba spreminjati in da smo dobri taki, kot smo. Ta trditev me je spodbudila, da napišem ta članek, saj se z njo nikakor ne morem strinjati! Vas zanima, zakaj?
