Zasvojenost z napačnim prepričanjem: Skriti napuh, ki nas vodi v smrt


Ali ste vedeli, da največja nevarnost za našo življenjsko energijo izvira iz zasvojenosti z napačnim prepričanjem? Odkrijte, kako vztrajanje pri nepopravljenih napakah deluje kot uničujoč program in kako z afirmacijo Življenja prebuditi svojo božansko naravo ter izbrati pot v večnost.


Največja nevarnost za človeštvo ne preži v substancah, tehnologiji ali delu. Obstaja namreč zasvojenost, ki je veliko bolj prefinjena, a uničujoča – zasvojenost z napačnim prepričanjem. Ta tihi program v naših mislih usmerja naša življenja naravnost v pogubo, ne da bi se tega sploh zavedali. Vendar pa to lahko sami spremenimo.

KAKO SMO SPREJELI NAPAČNO PREPRIČANJE KOT DEJSTVO

Ljudje smo zmotljivi in delamo napake. To je neizpodbitno dejstvo. Resnica pa je tudi, da vsaka napaka, ki je ne popravimo, s časom raste in nam po svoji naravi jemlje življenjsko energijo. Večina ljudi na to sploh ne pomisli. Slepo sprejemajo splošno znani rek “Motiti se je človeško” kot absolutno resnico.

S tem dejansko pristajajo na to, da v njih hkrati živita dve diametralno nasprotni sili:

  • Dobro (Bog, Življenje) in
  • Napake (Vrag, Zlo, Smrt)

Nezavedno tako delujejo po uničujočem programu “Jaz sem Življenje in Smrt”. S tem na videz izkazujejo človeško ponižnost do Boga, ki naj bi bil edini nezmotljiv in brezmadežen. V resnici pa prav s takim razmišljanjem kažejo svoj največji napuh. Sporočajo namreč, da so močnejši od napak, da jim te ne morejo do živega in da lahko z njimi sobivajo.

A realnost in resnica sta drugačni. V sistemu, kjer delujeta dve diametralno nasprotni sili, v tem primeru Življenje in Smrt, nujno prihaja do entropije. Zaradi nje se, ne glede na to, kaj naredimo, sistem na koncu neizogibno izniči. V sistemu s takim programom tako ni vprašanje, ali bo smrt nastopila, ampak je samo vprašanje kdaj in kako se bo to zgodilo. Že Albert Einstein je dejal, da je definicija neumnosti delati stalno isto stvar in pričakovati drugačne rezultate. A ljudje počnejo prav to. Z vztrajanjem pri nepopravljenih napakah želijo premagati Smrt, kar je dejansko Sizifovo delo, saj nesanirane napake so naša Smrt, ki s časom raste, in na koncu neizbežno vodi v pogubo.

Slika 1: Vztrajanje pri nepopravljenih napakah je čisto Sizifovo delo – začaran krog trpljenja, ki nazadnje neizbežno vodi v pogubo

ZAKAJ IN KAKO MORAMO SPREMENITI SVOJO MISELNOST?

Če želimo resnično živeti, moramo nujno spremeniti svoj odnos do napak. Omenjeni rek “Motiti se je človeško” ima namreč svoje nadaljevanje, ki pa ga ljudje pogosto zamolčijo ali nočejo slišati. Celoten moder izrek se glasi:

“Motiti se je človeško, vztrajati pri napakah je neumno, popravljati jih pa je božansko.”

Že stari filozofi so nam tako jasno povedali, kako ravnati z napakami. Če želimo izstopiti iz uničujočega programa smrti, moramo začeti živeti po novem programu delovanja. To uspešno storimo z močno afirmacijo:

“Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).”

Čeprav ta trditev na videz izraža napuh, saj govori o naši brezmadežnosti, ki jo prepisujemo le Bogu,  v resnici izraža globoko ponižnost do uničujoče moči Smrti. Ta program od nas ne zahteva, da smo popolni in da napak ne delamo – to bi bilo neživljenjsko. Zahteva pa, da napake (tudi tiste podzavestne, pridobljene in podedovane) prepoznavamo, popravljamo, preprečujemo in ne ponavljamo. Tako aktivno ohranjamo svojo čistost, brezmadežnost, odsotnost napak in Smrti ter si s tem odpiramo vrata večnosti.

Slika 2: Popravljanje in prepoznavanje napak ter njihovo preprečevanje in ne ponavljanje  nas vodi v svetlobo življenja

BESEDNI IN DEJANSKI NAPUH: KJE TIČI RESNICA?

Da bi lažje razumeli to dinamiko, si poglejmo razliko med besedami in dejanskim stanjem:

Lažna ponižnost: Program Jaz sem Življenje in Smrt
Z besedami izražamo svojo majhnost pred Bogom, z dejanji pa kažemo napuh. Mislimo, da lahko živimo z napakami, Smrtjo, a to prepričanje nas ne glede na to, kaj naredimo, neizbežno vodi v pogubo.

Resnična ponižnost: Afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen)
Z besedami na videz izražamo napuh, saj si lastimo brezmadežnost, ki naj bi bila ‘rezervirana’ samo za Boga. Vendar je učinek ravno nasproten. S to dikcijo namreč vzpostavljamo in ohranjamo svojo čistost, odsotnost napak, Smrti, kar nas vodi v (večno) življenje.

PREBUDITE BOŽANSKO V SEBI

Vsak dan znova stojimo pred izbiro, kateri program bomo izbrali, kako bomo živeli. Vztrajanje pri napakah pod krinko “saj sem samo človek” nas vodi v slepo ulico entropije in minljivosti. Ko pa zberemo pogum in zavestno začnemo živeti z in po afirmaciji  Življenja, stopimo na pot božanskosti in večnosti. Vaša duša si to zasluži.

Slika 3: Osvoboditev iz mreže napačnih prepričanj prinaša resnično svobodo in večno Življenje



📚Vam je bil članek všeč? Na spletni strani cistadusa.org vas čakajo bogata zbirka podobnih zapisov o eternologiji ter druge zanimive vsebine, namenjene vaši osebni in duhovni rasti. Toplo vabljeni k ogledu.


Komentiraj