Živeti v skladu z naravo je postalo modna zapoved modernega človeka. A kaj ko v ozadju naravnega sveta preži sila, ki ne ustvarja, ampak uničuje? Spoznajte skrito dinamiko med Naravo in njenim največjim parazitom – in odkrijte, zakaj je vaša neodločnost v resnici hrana za zlo.
Danes na vsakem koraku poslušamo, naj živimo naravno in jemo naravno, saj je to edino pravilno in dobro za nas.
Toda ali je res vse, kar je naravno, avtomatično tudi dobro? Kako sploh pravilno razumeti pojem naravnega v svetu, polnem protislovij?
NASTANEK ANTINARAVE: KOZMIČNA NAPAKA
Da bi si odgovorili na ti vprašanji, moramo spoznati delovanje Narave. Tiste kozmične sile, iz katere vse izhaja in v kateri obstaja, tudi celotno človeštvo.
Narava je na začetku ustvarjala izključno dobro – čisto Življenje. Življenje je raslo, se širilo in se svobodno razvijalo. V tistem zlatem obdobju je bilo vse naravno in vse naravno je bilo dobro.
Nato se je v tem popolnem sistemu pojavila napaka. Predstavljamo si jo lahko kot nekakšnega programskega hrošča v kodi stvarstva ali nenadno mutacijo v popolnem organizmu. Znotraj Narave se je pojavilo njeno popolno nasprotje: zlo.
Od tistega trenutka dalje v stvarstvu ne obstaja več samo Narava, ampak znotraj nje biva njeno uničujoče nasprotje, njena lastna senca – uničujoča sila, s katero se soočamo vsak dan. Antinarava.
ČLOVEK: BITJE MED DVEMA OGNJEMA
V začetku, ko je bila Narava brez napake, je ustvarjala bitja, ki so bila samo dobra. Bitja svetlobe oziroma Bogove.
Ko pa se je znotraj nje prebudila Antinarava, so začela nastajati bitja, ki so v sebi nosila obe plati. Po tej novi, dualni podobi je bil ustvarjen tudi človek.
Vsak izmed nas zato v sebi bije nenehen notranji boj, saj v svojem bitju nosimo dve diametralno nasprotni sili:
- Naravo (Svetlobo, Dobro, Življenje)
- Antinaravo (Senco, Zlo, Smrt)
SIMBIOZA PROTI PARAZITIZMU
Za razliko od živali, ki skozi to dvojnost krmarijo predvsem nagonsko, je človek dobil dar zavedanja. Imamo razum, da prepoznamo naravo odnosov okoli nas. Ti se v osnovi delijo na:
- Simbiotski odnos: To je čisto sožitje. Odnos, v katerem imata obe bitji od sodelovanja korist in skupaj rasteta.
- Parazitski odnos: V tem odnosu ima korist le ena stran – parazit. Gostitelj mu slepo daje svoje življenje, sam pa ob tem slabi in umira.
Antinarava je tipični parazit. Ker je nastala kot “napaka”, sama nima lastnega vira življenja in ga ni sposobna ustvarjati. Njena edina sposobnost je, da življenje krade in ga črpa iz tistih, ki ga imajo. Nam.
DRUŽBA IN ANTIDRUŽBA: KO ZATISKANJE OČI POSTANE ZLO
Ko boste naslednjič opazovali svet okoli sebe ali ocenjevali delovanje nekega človeka, se vprašajte: Ali gre tukaj za simbiotski ali parazitski odnos?
Ali s tem, ko dopuščamo prostor parazitom, res delamo nekaj dobrega? Odgovori so v resnici očitni, če si le upamo pogledati resnici v oči:
- Zakaj smo izumili zdravila, če bi bilo vse, kar obstaja v naravi, dobro?
- Zakaj se borimo proti raku, če bi bil ta za nas koristen?
Vsi vemo, kako ravnati na vrtu. Znamo ločiti kulturne rastline od plevela. Proti plevelu se borimo brez slabega občutka, saj vemo, da bo sicer prerasel, zadušil in uničil vse, kar je plemenito.
Zakaj potem enake logike ne prenesemo na človeka in našo družbo? Zakaj ne razumemo – ali pa nočemo razumeti – da je enako bolna tudi naša družba? Da obstaja Antiobstoj v Obstoju in Antidružba v Družbi. Da obstaja del človeštva, ki deluje destruktivno, parazitsko in uničuje družbeno tkivo. Ko kot posamezniki pasivno opazujemo nepravičnost in ne naredimo ničesar, postanemo sokrivi. Zatiskanje oči in pasivnost nista nevtralna – sta aktivno dajanje življenjske energije zlu. S tem ko dopuščamo parazitizem, ubijamo dobro v družbi, Naravi in obstoju ter uničujemo sami sebe.
KAKO LAHKO TO SPREMENIMO: NAČRT ZA TRANSFORMACIJO
Narava je tik pred svojo smrtjo spoznala svojo napako in jo z radikalno spremembo svojega delovanja popravila. Enako moramo storiti mi.
Drugim ne moremo ukazovati in jih spremeniti, lahko pa kadarkoli spremenimo sebe in svoj odnos do sveta in Antinarave. Zato:
- Prekinimo svojo pasivnost: Jasno si priznajmo, da nevtralnost ne obstaja. Vsakič, ko zamižimo pred slabim dejanjem, hranimo parazita, zlo, Antinaravo, Antiobstoj.
- Odvzemimo energijo svojim sencam: Prepoznajmo svoje temne dele in jim zavestno odvzemimo moč tako, da svoje napake popravljamo, preprečujemo in ne ponavljamo.
- Krepimo svojo svetlobo: Usmerimo svojo energijo v razvijanje svojih kvalitet.
Vse to uspešno storimo tako, da vsak dan živimo in delujemo po kozmični afirmaciji:
“Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost. Amen.”
Vsak ima na ta način možnost, da svojemu zlu vzame življenje in razvija svoje kvalitete. Vsak od nas ima moč transformacije in osvoboditve samega sebe. S tem pa se ne obnašamo odgovorno le do sebe. Kot del stvarstva s takim delovanjem pripomoremo, da se tudi Narava in družba očistita svojih nasprotij ter ponovno zaživita v svetlobi čistega Življenja.
Čista Duša 