Se moramo bati duhovnega sveta?

Zadnjič sem nekje prebrala, da je duhovni svet nevaren in da se ga moramo zato varovati, zraven pa je bil oglas za izganjanje zlih duhov. Sama sem jasnovidna in od nekdaj vidim in čutim tudi svet duhov. Res je, da je zla v vidnem in nam nevidnem svetu s časom vedno več, vendar pa za to obstaja povsem logična razlaga. In z izganjanjem zlih duhov tega problema zagotovo ni mogoče rešiti!        

ZAZNAVANJE DUHOVNEGA SVETA

Z napravami, ki merijo energijo, obstoj duhovnega sveta danes lahko tudi dokažemo. Morda še nismo iznašli popolnih merilcev energije, vendar pa toliko že vemo, da ljudje nismo sposobni  zazna(va)ti vsega, kar obstaja. Človekova čutila so dejansko zelo siromašna, zato je to, kar mi z njimi vidimo, čutimo, slišimo, le zelo majhen delček vsega, kar eksistira. Tudi največjim dvomljivcem to počasi postaja jasno. Angeli, demoni, škrati, vile, samorogi… so tako dejansko samo oblika energije, ki je večina s svojimi čutili ni spodobna registrirati, vendar pa kljub temu obstaja in jo nekateri tudi brez posebnih naprav lahko zazna(va)mo.

BITJA IN FRAGMENTI (DELCI)

Učijo nas, da se vsi rodimo z angelom varuhom. Toda to je le pol resnice. Vsi se rodimo tudi vsak s svojim demonom. Zaradi izvirne napake (o kateri sem že veliko govorila v svojih predhodnih člankih) je celotno stvarstvo dobro in zlo, zato je tudi vsak od nas kot del tega stvarstva dobro in zlo. Tako ima vsak svojega angela (e), pa tudi svojega demona (e).  Dejansko smo mi sami angeli in demoni v enem, zato po zakonu privlačnosti kot magnet iz nam vidnega in nevidnega (duhovnega) privlačimo tako dobra kot tudi zla bitja in fragmente. Bitja so celostna (ljudje, živali, angeli, demoni, palčki, samorogi, vile…), fragmenti pa so delci bitij (posamezne misli, besede, delčki misli, besed).

VSE JE (NAJPREJ) ENERGIJA

Vse, kar obstaja, je (najprej) energija, ki se materializira. Zaradi izvirne napake je vse dobro in zlo, pri čemer zlo s časom raste na račun dobrega. Poglejmo na primeru, zakaj je temu tako. Nekdo umre za rakom. Telo je umrlo, energija, duša, pa se je sprostila. Vendar pa se ta energija ob smrti ni spremenila. Vse, kar obstaja kot energija, pa se na novo utelesi, zato se na novo inkarnira ta ista energija, energija bolezni, energija raka. Napaka, ki je ne popravljamo, tako s časom raste, zato je vedno več zle energije na račun dobre. V vidnem in nam nevidnem svetu je vedno več zlih bitij in fragmentov, ki postajajo vedno močnejši, medtem ko je dobrih bitij in dobrih fragmentov vse manj in ti postajajo vse šibkejši. Tak program nas in celotno stvarstvo neizbežno vodi v izničenje, zato rešitev ni v ustvarjanju vedno novih teles s programom, ki nas vodi v propad, ampak v tem, da tista že obstoječa spremenijo svoj program! In to je Izvir (iz katerega vse izhaja in v katerem vse obstaja, tudi človeštvo, ki ga sama jasnovidno berem) tik pred svojo smrtjo tudi naredil. Pred to spremembo zlo naših teles ni potrebovalo, saj se je tudi zla energija, ker je nihče ni spremenil, vedno znova  ponovno materializirala, utelesila (inkarnirala). Danes pa živimo na prelomnici, ko se je Izvir zavedel svojih napak, popravil svoj program delovanja in zlu in zlim ne daje več življenja. Zato so napadi zla v celotnem stvarstvu danes močnejši, saj to, da bi živelo in se ponovno utelesilo, ker novih več ne dobi(va), vedno bolj potrebuje tista telesa, ki že obstajajo. Torej naša telesa, telesa naših živali, rastlin, nepremičnin, stvari…

RESETIRAJTE SE!

Celoten obstoj tvorita nam vidni in nevidni (duhovni) svet. Oba pa sta zaradi Izvirne napake dobro in zlo. Zato ni res, da se moramo bati duhovnega sveta. Tako kot v vidnem svetu se moramo bati ZLA v duhovnem svetu, ki ga je zaradi izvirne napake enako kot v nam vidnem svetu s časom vedno več, zaradi dvojnosti v sebi pa ga vede ali nevede in hote ali nehote v vidnem in duhovnem svetu ustvarjamo in vlečemo nase mi sami. Z izganjanjem zlih duhov energije ne spreminjamo, ampak jo le poskušamo prenesti drugam, dokler pa smo sami dobro in zlo, je to početje neuspešno, saj ga zli del nas vedno znova ustvarja in vleče na nas (kar se s časom kaže v vse številnejših deviacijah, različnih psihičnih in fizičnih, tudi dednih, boleznih, vplivanju, obsedanju oz. posedovanju s strani zla, …). Tako nas vse zaradi izvirne napake na koncu čaka ista usoda. Vsi pa lahko svojo usodo spremenimo. Vendar ne tako, da zlo napadamo in se z njim borimo, tudi ne tako, da ničesar ne naredimo, pa tudi tako ne, da prosimo (višjo silo) za spremembe, ampak tako, da MI SAMI POSTANEMO TA SPREMEMBA! Vse v vidnem in duhovnem svetu je namreč utelešena energija, energija pa je kot plastelin. Lahko jo oblikujemo v karkoli in jo najlažje in najhitreje tudi spreminjamo. ZATO S SVOJIMI MISLIMI LAHKO DEJANSKO V TRENUTKU  SPREMENIMO SVOJO USODO! Z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti tako po vzoru Izvira v svojih mislih takoj postanemo le dobro in nič zla, ob vztrajanju pri njej pa bomo v vidnem in nevidnem svetu v energiji in materiji ustvarjali in vlekli nase samo dobro, ne pa (več) tudi zla. In ker zlu tako ne bomo več dajali življenja, bo to začelo umirati, dobro pa bo na ta račun raslo in se krepilo.

DOSTOPNE PRAVICE

Toda rastline in živali ter nepremičnine, zemljišča, stvari… si ne morejo pomagati same in ne morejo spreminjati svoje energije, kot lahko to stori človek. Zato je človek odgovoren tudi za celoten vidni in nevidni (duhovni) živi in neživi svet, v katerem biva. Vendar pa pri tem obstajajo določene omejitve. Kot knjigo lahko neomejeno spreminja, oblikuje in ureja le avtor, urednik do neke mere, bere pa jo lahko vsak, je tudi urejanje, spreminjanje in oblikovanje življenj drugih in Izvira, odvisno od njihovega poslanstva in s tem povezanih dostopnih pravic, dano le nekaterim. Da se prepreči zloraba. Po drugi strani pa lahko prav vsak od nas z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti ureja, oblikuje in spreminja svoje življenje in z isto afirmacijo blagoslavlja celoten obstoj. Na ta način bomo vsak po svojih močeh prispevali k temu, da se znebimo zla v vidnem in nevidnem (duhovnem) svetu in strah pred njim ne bo več potreben.