Delitev čustev na pozitivna in negativna je psihološko gledano neprimerna, saj so vsa pomembna. Le z enega stališča je ta delitev smiselna – ko govorimo o posledicah izražanja ali neizražanja svojih resničnih občutkov. Kako torej pravilno postopati z ‘negativnimi’ čustvi?
Mnogi nas učijo, da ljubiti pomeni sprejemati vse, kar obstaja. Spet drugi pa delijo čustva na dobra in slaba, na pozitivna in negativna, na zaželena in nezaželena. Komu torej verjeti? Je resnica morda drugačna?
Verjetno smo že vsi slišali za rek: “Vse je za nekaj dobro.” Verjetno pa so tudi vas že mnogi (celo duhovni učitelji) prepričevali, da obstajajo “negativna” in “pozitivna” čustva. Zaradi napačne interpretacije oz. razumevanja sta obe trditvi naredili ljudem ogromno škode. Zakaj?
