Verjetno večina od nas pozna zgodbo o dveh volkih, ki ju nosimo o v sebi, živel pa naj bi tisti, ki ga hranimo. Dejansko zgodba metaforično govori o naši protislovni dvojni naravi (ki je posledica izvirne napake), zaradi katere v nas živita dve diametralno nasprotni in nasprotujoči si sili, Življenje, ki nas po svoji naravi vodi v življenje, in Smrt, ki nas po svoji naravi vodi v smrt. Sodeč po zgodbi je rešitev pred smrtjo zgolj v tem, da izberemo in hranimo volka Življenje, ne pa volka Smrt. In čeprav je na koncu to celo res, je izbrati in hraniti pravega volka, volka Življenje, težje, kot si morda mislimo. Poglejmo zakaj.
- Mnogi verjamejo, da so otroci tabula rasa (nepopisan list), v resnici pa smo vsi otroci svojih staršev. Čeprav smo torej samostojne osebnosti, zaradi genetike in genskega zapisa hočeš nočeš od prednikov podedujemo določene značilnosti in kvalitete, zaradi izvirne napake pa tudi napake. Neizbežno torej podedujemo protislovno dvojno naravo in s tem oba volka, volka Življenje IN volka Smrt. Zato se na ta način volka Smrt ne moremo znebiti.
- Drugi problem pri izbiri in hranjenju pravega volka nakazuje prispodoba o gori, od katere le majhen delček njenega vrha gleda nad gladino vode, večina gore pa je pod njo. Dejansko gre za prispodobo zavestnega in podzavestnega oz. zavednega in nezavednega, pri čemer le majhen del našega življenja poteka zavestno oz. zavedno. Glede na to, da večji del našega življenja poteka na podzavestnem oz. nezavednem nivoju, pa upravičeno lahko sklepamo, da večino svojega življenja sploh ne vemo (se ne zavedamo), katerega volka v resnici hranimo.
- Narava (iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človek) sicer teži k stalnemu vzpostavljanju ravnovesja (ker smo ustvarjeni po njeni volji in podobi, pa to velja tudi za nas), vendar pa se zaradi izvirne napake in zakona entropije to ravnovesje (homeostaza) s časom in z generacijami vzpostavlja na vedno nižjem nivoju, vedno bolj v korist Smrti v nas (in v stvarstvu) na račun Življenja v nas (in v stvarstvu). Zato je volk Življenje, če se tega zavedamo ali ne, če to hočemo ali ne in če na to pristajamo ali ne, s časom in z generacijami v nas in v stvarstvu vedno manjši in šibkejši, volk Smrt pa vedno večji in močnejši. In zaradi tega nas volk Smrt s časom vedno bolj zavaja, da vse bolj napačno presojamo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro (in nas vodi v življenje) in kaj slabo (in nas vodi v smrt). In tako v prepričanju, da delamo dobro in prav, da torej hranimo volka Življenje, dejansko vse bolj hranimo volka Smrt, čeprav tega nočemo.
Če želimo, da v nas (in v stvarstvu) živi samo Življenje, ki nas edino vodi v življenje, tako ni več dovolj samo izbrati volka Življenje (v sebi in v stvarstvu), ampak je potrebno hkrati narediti dve stvari. Volku Življenje pomagati, da (spet) (pri)dobi življenje in moč, hkrati pa volku Smrt življenje in moč vzeti! Kar lahko uspešno dosežemo zgolj s spremembo svojega življenja in delovanja, z življenjem in delovanjem z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen)!
Citirana afirmacija nam bo pomagala prepoznati oz. ozavestiti (!) naše obstoječe napake, s katerimi ustvarjamo in hranimo volka Smrt (!), da jih bomo lahko popravili in s tem očistili svojo preteklost, ker pa fizično v preteklost ne moremo potovati, to nujno pomeni, da bomo dejansko morali danes (!) še enkrat podoživeti (!) vse pretekle težke situacije, v katerih so napake nastale, ne glede na to, ali smo jih zavestno ali podzavestno ustvarili (dopustili) sami ali pa smo jih podedovali od svojih prednikov; po drugi strani pa nam bo navedena afirmacija pomagala napake v prihodnje preprečevati in jih ne ponavljati. In (le) tako bo v nas in v stvarstvu v večnost in neskončnost res stalno živel samo en volk, volk Življenje, kar je recept za večno življenje!
Za lažje razumevanje poglejmo vse navedeno še grafično in matematično.
Čista Duša 