Verjetno večina od nas pozna zgodbico o dveh volkih, ki sta v nas, živel pa naj bi tisti, ki ga hranimo. Zgodbica metaforično govori o izvirni napaki in o posledično naši diametralno nasprotni dvojni naravi. Vendar pa pri tem, katerega volka (naravo) dejansko hranimo, naletimo na več problemov.
- Prvi je ta, da le majhen del našega življenja poteka zavestno, večina je podzavestnega. O tem govori prispodoba o gori, od katere le majhen delček vrha gleda nad gladino, večina pa je pod njo. Dejansko gre za prispodobo zavestnega in podzavestnega oz. zavednega in nezavednega. Tako že po besedah lahko sklepamo, da dejansko večino svojega življenja ne vemo (se ne zavedamo), katerega volka v resnici hranimo.
- Po drugi strani ni res, kot nas učijo in verjamejo nekateri, da so otroci tabula rasa (nepopisan list), ampak smo vsi otroci svojih staršev. To pomeni, da čeprav smo samostojne osebnosti, zaradi genetike in genskega zapisa hočeš nočeš od njih podedujemo določene značilnosti, kvalitete in napake. In neizbežno podedujemo tudi protislovno dvojno naravo, torej oba volka, imenujmo ju volk Življenje in volk Smrt.
- Narava (iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človek) sicer teži k stalnemu vzpostavljanju ravnovesja (zato, ker smo ustvarjeni po njeni volji in podobi, pa to velja tudi za nas), vendar pa se zaradi zakona entropije to ravnovesje (homeostaza) s časom in z generacijami vzpostavlja na vedno nižjem nivoju, vedno bolj v korist Smrti v nas (in v stvarstvu) na račun Življenja v nas (in v stvarstvu). Zato je volk Življenje s časom in z generacijami v nas in v stvarstvu vedno šibkejši, volk Smrt pa vedno močnejši, če se tega zavedamo ali ne, če to hočemo ali ne in če na to pristajamo ali ne. In zato nas volk Smrt s časom vedno bolj zavaja, tako da vse bolj napačno presojamo, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro (in nas vodi v življenje) in kaj slabo (in nas vodi v smrt).
Če torej želimo, da v nas (in v stvarstvu) živi samo Življenje, ki nas edino vodi v življenje, tako ni več dovolj samo izbrati volka Življenje (v sebi in v stvarstvu), ampak je potrebno hkrati narediti dve stvari. Volku Življenje pomagati, da (spet) (pri)dobi življenje in moč, hkrati pa volku Smrt življenje in moč vzeti! Kar lahko uspešno dosežemo zgolj s spremembo svojega življenja in delovanja, z življenjem in delovanjem z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
Afirmacija nam bo pomagala prepoznati oz. ozavestiti naše obstoječe napake, s katerimi ustvarjamo in hranimo volka Smrt, da jih bomo lahko popravili in s tem očistili svojo preteklost (ker napake tudi podedujemo, pa s tem tudi preteklost svojih prednikov), kar nujno pomeni, da bomo dejansko morali še enkrat podoživeti vse pretekle težke situacije, v katerih so napake nastale, ne glede na to, ali smo jih zavestno ali podzavestno ustvarili (dopustili) sami ali pa smo jih podedovali od svojih prednikov; po drugi strani pa nam bo navedena afirmacija pomagala napake v prihodnje preprečevati in jih ne ponavljati. In (le) tako bo v nas in v stvarstvu stalno živel samo en volk, volk Življenje, kar je recept za Večno Življenje!
Za lažje razumevanje poglejmo vse navedeno še grafično in matematično.
Čista Duša 