
Drzna izjava. Kaj pa, če vseeno drži? Poglejmo.
DUŠEVNE, PSIHOSOMATSKE IN SOMATSKE BOLEZNI
Vse, kar obstaja, je najprej misel. Zato tudi vse bolezni najprej nastanejo na duhovnem nivoju, na nivoju misli, potem pa se, če ničesar ne spremenimo, materializirajo. Pri tem je problem, ker se vseh svojih misli in miselnih vzorcev niti ne zavedamo. Zavestno namreč kreiramo le okoli 2% svojih misli, vse ostalo so podzavestni ukazi in reakcije, ki potekajo avtomatično, nekatere od njih, tudi slabe, pa tudi podedujemo. Zato se svojih bolezni, dokler se ne pokažejo v telesu, najpogosteje ne zavedamo.
Telo je namreč sposobno napake do neke mere kompenzirati, zato se mnoga obolenja ne pokažejo takoj. Vsekakor pa, če ničesar ne spremenimo, le-ta z nivoja misli napredujejo preko psihosomatskih v telesno bolezen. Vendar pa človek lahko s svojo kreativnostjo, s svojimi mislimi in dejanji, bolezen ozdravi oz. prepreči. Zato je odgovoren ne samo zase, ampak tudi za rastline, živali in celoten obstoj.
ZDRAVLJENJE S PRAVO MISLIJO
Ker bolezen nastane z mislijo, je logično, da jo je s pravo mislijo mogoče tudi ozdraviti oz. preprečiti! Sama sem spoznala, da je afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) misel, ki je dovolj splošna, po drugi strani pa dovolj natančna, da je dejansko univerzalno zdravilo za vse bolezni.
Vendar pa to ne pomeni, da afirmacijo samo izgovarjamo in bo takoj vse v redu. Najlažje in najhitreje namreč zdravimo napake, ki obstajajo šele na nivoju misli. Težje in dlje traja zdravljenje psihosomatskih bolezni, najtežje in najdlje pa traja sanacija telesnih obolenj. Bolj je torej materializirana bolezen, več časa, vztrajnosti in ‘pomoči’ potrebujemo. Naj povem svoj primer. Zaradi hudih zdravstvenih težav sem bila pred časom primorana poiskati zdravniško pomoč. Hodila sem od strokovnjaka do strokovnjaka, a nihče mi dejansko ni znal pomagati. Nasprotno. Kljub številnim preiskavam in zdravilom, ki so mi jih predpisovali, sem se počutila vedno slabše in vidno sem hirala. Potem sem spoznala afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) in jo začela redno izgovarjati. Kot molitev. Kmalu za tem sem spoznala osebo, ki mi je dejansko pomagala, da sem se dvignila iz brezna bolezni ter spet zaživela. Ni šlo torej samo za izgovarjanje afirmacije. Pač pa sem z njo sebi dala navodilo oz. ukaz, da hočem živeti in ne umreti in moji možgani, ki so naš nadzornik, a tudi naše orodje, ki izpolnjuje naše ukaze, so po zakonu privlačnosti v moje življenje pripeljali PRAVO osebo, ki mi je pomagala, da sem z rednim in vztrajnim delom na sebi postopoma ‘izpolnila’ svojo zahtevo.
ZAKON PRIVLAČNOSTI
Misel Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) torej zdravi po zakonu privlačnosti tako, da nam pripelje na pot rešitev naših težav. Povedano drugače. Z rednim in čim večkratnim izgovarjanjem citirane trditve BOMO REŠITEV PREPROSTO PRITEGNILI. Zato je navedena misel dejansko zdravilo za vse bolezni, pot in čas do ozdravitve pa sta odvisna od stanja in sposobnosti našega imunskega sistema in od tega, kako materializirana je naša bolezen. Bolj je ta materializirana in slabši ko je imunski sistem, več časa bomo potrebovali za ozdravljenje.
Če je prišlo že do ireverzibilnih (nepopravljivih) okvar, ko samozdravilna sposobnost telesa ni več dovolj, da bi vzpostavila stanje zdravja, saj so okvare prevelike, telo pa kljub močni volji že prešibko, pa nam bo življenje pomagalo, da bomo s pomočjo afirmacije k sebi pritegnili PRAVO POMOČ (ljudi, zdravila, pripomočke…), da bomo kljub hibi lahko živeli kvalitetno. Sama sem npr. slabovidna, vendar pa svojo ireverzibilno okvaro premagujem s kontaktnimi lečami, tako da vidim dobro.
STALNO DELO NA SEBI!
Vsi ljudje smo po svoji naravi Dobro (Bog, Življenje) in Zlo (Vrag, Smrt). Afirmacija: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) po svoji naravi oplaja energijo zdravja (življenja), ki ga je tako vedno več, energijo bolezni (smrti) preobraža v energijo zdravja (življenja) in tako bolezni zdravi, hkrati pa preprečuje nove bolezni, saj smrti v nas ne ‘dovoli’. Vendar pa moramo tudi mi opraviti svoj del naloge, če želimo, da bo trditev delovala, jo aktivirati ter nato izgovarjati redno in vseskozi, celo življenje. Če je ne izvajamo, bo afirmacija ostala samo mrtva črka na papirju, če s tem začnemo in potem prenehamo, pa zaščite in zdravljenja, ki jo le-ta zagotavlja, ne bo več, ponovno bomo postali dobro in zlo, kar bomo po zakonu privlačnosti vede ali nevede spet tudi ustvarjali in privlačili. Zato se v tem primeru lahko bolezen in zlo vrneta nazaj in se odrazita v še hujši obliki!
IN ČE ZMANJKA ČASA?
Če pa kljub rednemu izgovarjanju zgoraj navedene trditve (misli) časa zmanjka, ker je zaradi bolezni že preveč utrujeno, pa smrtno telo umre, energija se sprosti, ker pa smo si z afirmacijo zadali, da hočemo živeti in ne umreti, se MI PRERODIMO IN ŽIVIMO NAPREJ! V višji dimenziji, v nebesih. Popolni in zdravi, saj se energija bolezni, ki je bila v nas ob smrti, energijo pa najlažje in najhitreje spreminjamo, preobrazi v življenje in nič smrti, ker smo si z afirmacijo tako ukazali! (V obstoj nebes se sama prepričam v vsakokratnih svojih sanjah, v katerih očal oz. leč ne potrebujem, saj vidim dobro, zato vem, da sem v tej dimenziji popolna, moja hiba pa popravljena).
Brez afirmacije pa se oseba ne prerodi in ne živi naprej v nebesih, ker si ni dala takega ukaza, ampak UMRE! Energija se sprosti, vendar pa energija bolezni, ki ni bila preobražena, saj ni bila podana taka zahteva, v nebesa ne more, ker tam bolezni in smrti ni, zato se utelesi v DRUGO TELO, v novega ‘gostitelja’, ki ima potem možnost napako popraviti (tako se bolezni prenašajo iz roda v rod, iz generacije v generacijo, iz inkarnacije v inkarnacijo). Če jo, dotični stopi v nebesa, če ne, umre, in zadeva se ponovi. In to se bo ponavljalo toliko časa, dokler vse bolezni (napake) ne bodo popravljene.
ZATO TRDITEV, POSTAVLJENA V NASLOVU ČLANKA DRŽI. VSE BOLEZNI (NAPAKE) SO DEJANSKO OZDRAVLJIVE, NE PA TUDI VSI LJUDJE!