Po odkritju DNK in človekovega genoma so si znanstveniki zadali novo nalogo: mapirati človekove možgane. Ideja ni več nova, vendar pa je projekt odkrivanja človekovega možganskega konektoma mnogo večji, precej drugačen in mnogo bolj zapleten od projekta genoma. Zakaj?
MAPIRANJE MOŽGANOV ŽIVALI
Znanstveniki so doslej že uspešno mapirali možgane črva C. elegans, ki ima vsega skupaj 302 nevrona, kljub temu pa so za mapiranje porabili kar 14 let. Poleg tega gre za nižje razvito žival, ki dejansko deluje le nagonsko. To pomeni, da se povezave v njenih možganih praktično ne spreminjajo. Črv deluje na podlagi pogojnega refleksa, zato je njegove reakcije mogoče vnaprej predvideti in napovedati.
MAPIRANJE ČLOVEŠKIH MOŽGANOV
Naši možgani pa so mnogo bolj kompleksni. Človek ima tridelne možgane. Nad plazilskimi in sesalskimi možgani so se v evolucijskem procesu razvili možgani primatov, t.i. neokorteks (možganska skorja) pa ljudem omogoča, da se ne učimo in ne delujemo samo na podlagi pogojevanja in avtomatizmov, ampak tudi z razmišljanjem. Človek ima okoli 86 milijard nevronov (točne številke dejansko še danes ne vemo), vsak od teh pa tvori okoli 10.000 povezav skozi sinapse (stičišče med dvema živčnima celicama) z ostalimi nevroni. Ocenjujejo, da obstaja od 100 do 1000 trilijonov povezav. Ob tem, da naši možgani tvorijo vedno nove povezave, stare pa lahko tudi spreminjajo.
Materialno je naše možgane sicer mogoče mapirati, saj dejansko obstajajo različni centri, ki so odgovorni za posamezna človekova dejanja. Po drugi strani pa tudi to ni vedno enoznačno. V primeru, ko je nek možganski center poškodovan, lahko v določenih primerih to funkcijo namreč prevzame drug center. Naši možgani so zelo adaptabilni.
So pa tudi (nevro)plastični. To pomeni, da so se sposobni neprestano učiti, nadgrajevati, spreminjati. Kot plastelin, ki ga lahko vedno znova (pre)oblikujemona različne načine (od tod tudi ime). Povezave med nevroni zato niso stalne, ampak se spreminjajo.
RAZLIKA MED MAPIRANJEM TELES IN MAPIRANJEM MISLI
Pri genomu operiramo z oprijemljivimi stvarmi, povezave pa so tako rekoč enoznačne. Npr. določena napaka na nekem genu oz. kromosomu pomeni točno določeno okvaro oz. bolezen. Zato za vsakega od nas lahko ugotavljamo predispozicije za določene bolezni, bolezni zdravimo, odkrivamo storilce kaznivih dejanj… Naši možgani pa se sicer obnašajo kot materializirana snov, ki jo lahko vidimo in proučujemo, misli, ki jih ‘proizvajajo’, čeprav niso naključne, ampak so posledica številnih dejavnikov (dednosti, okolja, vzgoje, počutja, naših interesov, intelektualnih sposobnosti, preteklih izkušenj…), pa so neoprijemljive ter se vedno na novo ustvarjajo in spreminjajo, zato je povezave med njimi praktično nemogoče enoznačno predvideti in napovedati.
Mapiranje možganov je tako do neke mere mogoče, mapiranje misli pa je dejansko iluzoren cilj. Nek znanstvenik je dejal, da je mapiranje misli tako, kot bi s kolesom zasledovali dirkalni avto. Ko s kolesom pridemo na neko mesto, je avto že daleč pred nami. Logično je, da ga nikoli ne bomo ulovili.
UPRAVLJANJE NAŠIH MISLI
Cilj določitve človekovega možganskega konektoma je odkriti misli oz. miselne vzorce, ki povzročajo napake, okvare in bolezni (čeprav bi se dosežki lahko uporabili tudi v temne namene). Vendar pa je to oteženo, saj misli in miselne povezave v človeških možganih niso enoznačne in večne. Po drugi strani pa se ravno nepredvidljivost, adaptabilnost in plastičnost našega superračunalnika v tem primeru izkaže za prednost, saj napačne vzorce, tudi tiste nezavedne in podzavestne ter avtomatizme, ki povzročajo bolezen, okvaro, napako, lahko z novo povezavo spremenimo. Čeprav je naše misli oz. povezave med njimi praktično NEMOGOČE ENOZNAČNO PREDVIDETI IN NAPOVEDATI (MAPIRATI), jih JE MOGOČE OBVLADOVATI IN UPRAVLJATI. Vendar ne tako, da mi iščemo misli in zveze, ki povzročajo napake, okvare, bolezni, ampak tako, da zadevo obrnemo in našim možganom, ki so naš nadzornik, hkrati pa tudi naše orodje in dejansko ustvarjajo tako resničnost, kot jim jo mi (vede ali nevede) zapovedujemo, ukažemo, da nam te naše napačne misli oz. vezi med njimi pokažejo. To dosežemo s stalnim izrekanjem afirmacije: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), s katero ZAVESTNO NADZORUJEMO IN USMERJAMO VSE SVOJE MISLI tako, da se realizira le tisto, kar je za nas dobro, kar ni, pa prepoznavamo, popravljamo, preprečujemo in ne ponavljamo. In tako z eno samo mislijo, ki je dovolj močna in splošna, po drugi strani pa tudi dovolj natančna, lahko dejansko OZDRAVIMO oziroma bolezen, napako, okvaro, ki bi nastala zaradi napačnih misli oz. miselnih vzorcev, PREPREČIMO.
Čista Duša 