
Živimo v prelomnem času, ko Zemlja in celotno stvarstvo prehajata v peto dimenzijo. Kaj pa sploh je peta dimenzija?
PETA DIMENZIJA SO NEBESA
Peta dimenzija je vzporedna dimenzija na Zemlji in v celotnem obstoju, dimenzija vseobsegajoče zavesti ter popolne jasnosti in razumevanja. Večina danes živi v t.i. tretji dimenziji (pekel), ki je zelo težka. V njej vladajo trpljenje, zlo in smrt. Obstaja tudi četrta dimenzija (vice), ki je nekakšen prehod med tretjo in peto dimenzijo. Peta dimenzija pa je dimenzija, v kateri zla, trpljenja in smrti ni (več). Nekateri nas zmotno učijo, da lahko v peto dimenzijo, ki so dejansko nebesa, pridemo tako, da se na različne načine prepričujemo, da smo brez napak in posledično brez zla ter da se nam smrti sploh ni treba bati. Trdijo celo, da smo tukaj na nekakšnih počitnicah, da je vse skupaj le igra in da lahko delamo, kar hočemo, saj nas potem tako ali tako čakajo nebesa, kamor prej ko slej pridemo vsi. Pa je temu res tako?
Tretjo in peto dimenzijo lahko primerjamo s hladnim in toplim zrakom. Topel zrak je lahek, zato potuje navzgor, mrzel zrak je težek in ga vleče navzdol.
Človek, obremenjen z ‘grehi’, nikakor ne more potovati navzgor, saj ga teža njegovih napak vleče navzdol. Kot mrzel zrak. Nasprotno pa, ko smo brez napak, smo ‘lahki’ kot ptice, zato nas kot topel zrak dejansko kar potiska navzgor. V peto dimenzijo. V nebesa.
KAKO STOPITI V PETO DIMENZIJO
Edina pot, da stopimo v peto dimenzijo (nebesa), torej je, da smo brez napak. V tem je v resnici tudi smisel, namen in cilj brezmadežnosti. Če napak ne popravimo, nas namreč te neizbežno vlečejo navzdol. Naša energija postaja vedno težja in s časom je življenja v nas vedno manj, zato pa je vse več smrti. Tako iz dneva v dan, iz generacije v generacijo in iz inkarnacije v inkarnacijo tonemo vedno bolj v smrt. Napake so torej tiste, ki nam onemogočajo, da bi vstopili v peto dimenzijo. In ne izginejo, če jih zanikamo, odrivamo ali se kakorkoli drugače prepričujemo, da jih ni. Dodaten problem pa je, da se mnogih niti ne zavedamo, saj grešimo tudi podzavestno, napake pa podedujemo tudi od svojih prednikov. Nekateri menijo, da bodo v nebesa prišli tako, da se jim grehi preprosto odpustijo. V resnici pa se nam lahko odpusti le, da smo iz nevednosti naredili napako, ne pa napake same, saj z odpuščanjem le-teh dosežemo prav nasprotno. Jih dopustimo. Tako se jih dejansko ne rešimo, ampak te s časom, z generacijami in inkarnacijami postajajo vse večje in težje in nas s svojo težo hočeš nočeš vse bolj vlečejo navzdol. V smrt.
SPREMEMBA MISELNOSTI
Slepljenje tako ni na mestu. Vsi smo bitja z napakami, časa za ukrepanje pa nam zmanjkuje. Dejstvo je, da človek, obremenjen z (vedno več) napakami, nikakor ne more v nebesa, saj ga teža le-teh (vedno bolj) vleče navzdol. V smrt. Tako se danes človeštvo dejansko nahaja na zadnji stopnički tik pred dokončno pogubo. Če želimo živeti, moramo zato spremeniti svojo miselnosti. Doumeti moramo, da pot v nebesa ne vodi preko novih in novih generacij in inkarnacij, ki so vedno bolj obremenjene z napakami in zato hočeš nočeš vedno bolj tonejo v smrt, ampak da edina pot v peto dimenzijo vodi preko brezmadežnosti, ki jo dosežemo tako, da se do svojih življenj obnašamo odgovorno in svoje napake prepoznamo in popravimo, jih preprečujemo in ne ponavljamo.
A namesto, da mi sami iščemo svoje napake, pri čemer iz že navedenih razlogov zagotovo vseh ne poznamo, zadevo obrnemo in svoje Življenje, ki je (bilo) vseskozi z nami, zato jih pozna, ‘pooblastimo’, da nam jih pokaže. Kako to storimo?
NOVO NAVODILO MOŽGANOM
Kljub sodobnemu proučevanju so naši možgani dejansko še neodkriti zaklad in o njih vemo zelo malo. Kot bi imeli super zmogljiv računalnik, uporabljati pa bi ga znali le za osnovne operacije. Do določene mere smo jih sicer že proučili z materialnega vidika, tvorjenje in delovanje naših misli pa je še vedno velika neznanka. Vemo, da so možgani naš upravnik in nadzornik, saj upravljajo in nadzorujejo naše telesne funkcije, sama pa sem preko dogodkov v svojem življenju ugotovila, da so tudi naše orodje in da dejansko ustvarjajo tako resničnost, kot jim jo mi sami (vede ali nevede) zapovedujemo. Če torej pristajate na to, da ste bitje z napakami in zato smrtni, bodo možgani ustvarili resničnost, ki bo to potrjevala. Če pa jim z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) daste ukaz, da ste brezmadežni (brez napak, brez smrti), bodo ustvarili resničnost, ki ustreza temu ukazu. Ta način preverjeno deluje in je meni dejansko tudi rešil življenje. Kaj se bo zgodilo? Če boste redno vsakodnevno izgovarjali afirmacijo, vam bo življenje ponudilo popravni izpit oz. drugo priložnost. (Po)ustvarilo bo situacije, dogodke oz. okoliščine, ki so podobne tistim, v katerih smo zavestno ali nezavedno naredili napake (ali pa so jih naredili naši predniki), da jih bomo lahko prepoznali in popravili, v prihodnje pa preprečili in ne ponavljali. Tako bomo energijo napak, ki je težka in nas neizbežno vleče navzdol, v smrt, PREOBLIKOVALI v energijo življenja, ki je lahka in nas potiska navzgor, v življenje. In (le) tako se bomo iz tretje dimenzije zavesti, iz pekla, preko četrte, vic, dvignili v peto dimenzijo, v nebesa. V nasprotnem primeru pa nas bodo naši grehi hočeš nočeš še naprej držali v tretji dimenziji (peklu), od koder pa pot navzdol vodi samo še v smrt.