
Človek je kreativno bitje, ki ustvarja z mislimi. Vse misli pa so dejansko afirmacije, ukazi nam samim, kaj naj se zgodi. Vendar pa se ne udejanji vse, o čemer razmišljamo. Zakaj je temu tako in ali je to za nas dobro ali slabo?
DOBRE IN SLABE AFIRMACIJE
Ljudje smo bitja dvojnosti. V sebi (hočeš nočeš) nosimo dve diametralno nasprotni sili: Življenje (Boga, Dobro) in Smrt (Vraga, Zlo). Življenje v nas nas vodi v življenje, medtem ko Smrt v nas deluje ravno nasprotno.
Če in dokler je Življenje v nas močno, bo po svoji naravi poskrbelo, da se bo uresničevalo le tisto, kar je za nas dobro, vse za nas slabo pa bo preprečevalo oz. saniralo. To je za nas dobro in takrat se nam dogaja Božja volja (volja Dobrega, Življenja). Toda če je napak, ki se jih lahko niti ne zavedamo (!) in jih zato nevede in nehote ponavljamo, preveč oz. so prepogoste, se Življenje v nas utrudi od stalnega popravljanja le-teh. Zato se napake začnejo kopičiti, moč Življenja začne usihati, začne pa rasti moč njegovega nasprotja, Smrti. In vse se obrne na glavo. Vedno bolj se uresničuje tisto, kar je za nas slabo, medtem ko je dobrega v naših življenjih vedno manj. To je za nas seveda slabo, sčasoma pa tudi usodno. In takrat se nam ne dogaja več Božja volja, volja Dobrega, Življenja, ampak volja Zla, Vraga, Smrti.
ŽIVLJENJE (BOG, DOBRO) POTREBUJE NAŠO POMOČ
Klasične molitve v tem primeru niso več uspešne, saj se v svojih prošnjah obračamo na silo, ki je že (pre)šibka in nam ne more več pomagati. Zato za nas dobre afirmacije ne delujejo, slabe pa se uresničujejo, tudi če tega nočemo! To sem spoznala tudi sama. Vse od ranega otroštva sem namreč doživljala hude stvari in čeprav sem ves čas molila k Bogu (Življenju), naj vendar zlo prepreči, se to ni zgodilo. Nasprotno! Bolj ko sem mislila, želela, prosila in delala na tem, da bi se realiziralo dobro, hitreje, huje in pogosteje sem doživljala ravno nasprotno. Znašla sem se v začaranem krogu. Ker so se kljub molitvi, prošnjam in pozitivnim mislim dogajale hude stvari, me je postajalo vedno bolj strah, ker me je bilo vedno bolj strah, pa sem po zakonu privlačnosti (vse bolj) vlekla nase prav tisto, česar sem se bala. Tako sem kot po tekočem traku izgubljala svoje najdražje, prijatelje, partnerja, službo, denar, nazadnje pa sem tudi sama hudo zbolela. Bila sem dobesedno z eno nogo že v grobu. Takrat sem doumela, da mi Življenje (Bog, Dobro) ne more (več) pomagati, ker je prešibko. IN ČEPRAV NAS NEKATERI PREPRIČUJEJO V NASPROTNO, SEM UVIDELA, DA MORAM JAZ POMAGATI NJEMU, ČE SE ŽELIM REŠITI!
Tako sem spoznala afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti. Opustila sem vse klasične molitve, prošnje, vizualizacije…, ki mi takrat niso več nič pomagale in izgovarjala le omenjeno afirmacijo obvezno vsak dan zjutraj in zvečer, pa tudi še vmes, kadar je bilo mogoče. In postopoma sem se iz jame, v kateri sem se znašla, začela dvigati nazaj v življenje.
AFIRMACIJA VSEH AFIRMACIJ
Ko torej presojamo, kaj se nam dogaja v življenju, je najpomembnejše ugotoviti, ali se to dogaja zato, ker je Življenje v nas (še) dovolj močno, da uresničuje samo tisto, kar je za nas dobro, ščiti pa nas pred našimi napakami ali pa je že prešibko, da bi nam pomagalo.
Afirmacija: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v obeh primerih (o)krepi moč in količino Življenja v nas, hkrati pa tudi izničuje moč in količino njegovega nasprotja, Smrti, česar s klasičnimi molitvami (afirmacijami) ni mogoče doseči.
Sama sem citirano trditev kasneje nadgradila še s prostorsko in časovno dimenzijo, tako da danes glasi: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), še vedno pa jo izgovarjam čim večkrat na dan. Gre za enostaven vsakodnevni obred, ki ga lahko izvaja vsak od nas, prinaša pa ogromne in neprecenljive rezultate. Veliko in močno Življenje nas bo ob stalni odsotnosti Smrti po svoji naravi namreč podpiralo pri uresničevanju vsega, kar je za nas dobro, hkrati pa nam bo pomagalo vse slabo prepoznavati, popravljati, preprečevati in ne ponavljati. In tako se nam bo stalno dogajala Božja volja, volja Življenja, ki je za nas vedno in edino dobra!
POMAGAJMO TOREJ (SVOJEMU) ŽIVLJENJU (BOGU, DOBREMU), DA BO TO LAHKO POMAGALO NAM!