Črvine – pot v preteklost in v prihodnost


Pojem črvin danes najbolj poznamo iz astronomije. Vendar pa črvine dejansko uporabljamo prav vsak dan.

ALI LAHKO SPREMINJAMO PRETEKLOST

Črvine so pravzaprav pot, po kateri lahko vsak dan dosežemo trenutke v času in prostoru, ki so se že zgodili. Čeprav je potovanje v preteklost v fizičnem telesu nemogoče, to brez težav delamo v duhu. Ko se otroci v šoli učijo o dogodkih v zgodovini, se dejansko v duhu prestavljajo v čas in prostor, o katerem se učijo. Ko se sami spominjamo dogodkov iz preteklosti, se jih spominjamo s pomočjo črvin tako, da v duhu vzpostavimo kontakt s prostorom in časom, ki se ga spominjamo. In tako lahko s pomočjo spomina, hipnoze in avtohipnoze, meditacije, pa tudi sanj, potujemo v času in prostoru nazaj tudi zato, da bi spremenili svojo preteklost.

Vse, kar se je zgodilo, se je zgodilo najprej v duhu, potem pa se je ta energija materializirala. Tako lahko s potovanjem v preteklost spoznamo, katera so bila tista prava dejanja, ki so nas vodila v življenje in katera tista slaba, ki so nas speljala s prave poti in nas dejansko vodila v pogubo. S potjo v preteklost torej lahko prepoznamo svoje kvalitete, pa tudi svoje napake. Vendar pa preteklosti ni mogoče spreminjati v preteklosti. To je knjiga, ki je že napisana. Zato lahko napake popravimo le tako, DA JIH PREPOZNA(VA)MO IN NE PONAVLJAMO. DA TOREJ OD SEDAJ NAPREJ DELAMO PRAV. Kvalitete pa seveda razvijamo naprej. Le tako lahko (svojo) preteklost spreminjamo.

PRIHODNOST JE ŽE IN ŠE NI NAPISANA

Vedeževanje in pogled v prihodnost sta danes postali prava modna muha in vedeževalci in jasnovidci rastejo kot gobe po dežju. Dejansko pa ZASE teh ljudi sploh ne potrebujete, saj ZASE (ne pa vsi tudi za druge) lahko vsak sam pogleda tudi v prihodnost. Tako, da vzpostavi črvino med sabo in določenim trenutkom v prihodnosti. Da dejansko ukrivi čas. Vendar pa smo z napovedovanjem bodočnosti omejeni. Vse, kar se zgodi, se najprej zgodi v energiji, nato pa se, če se ideja ne spremeni, ta tudi materializira. Med idejo in materializacijo pa vedno poteče določen čas in če se v tem času karkoli spremeni, napoved ne bo več točna. Zgodilo se bo drugače. Vzemimo za primer prognozo vremena. Vreme napovemo z ekstrapolacijo na podlagi določenih parametrov, vendar pa, če se le eden od teh kakorkoli spremeni, napoved ne bo več držala. To je dobro v primeru, ko gre za napako, saj jo lahko na ta način pravočasno, torej še preden se ta materializira, preprečimo. Pri ideji, ki je dobra, pa je zaradi tega zamika potrebna potrpežljivost in vztrajnost. Druga omejitev pa je Izvir (Narava), iz katerega vsi izhajamo in v katerem vsi živimo. Po kalvariji, ki jo je Izvir doživel po tem, ko je  prehodil pot iz življenja v skorajšnjo smrt in iz skorajšnje smrti v večno življenje (o tem sem že govorila v svojih člankih), Izvir tisto in tiste, ki delajo dobro Zanj, nagrajuje, slabo in slabe pa izničuje. Ker pa Izvir brez človeka lahko preživi, človek brez izvira pa ne more, ne moremo delati, kar hočemo. To pomeni, da se BO VEDNO ZGODILA VOLJA IZVIRA, KI PA NE BO VEDNO TUDI NAŠA, saj volja posameznega človeka ni vedno dobra tudi za Izvir, medtem ko je volja Izvira dobra tudi za človeštvo, saj ga vodi v večno življenje.

Z AFIRMACIJO UKRIVLJAMO ČAS

Izvir je v svojih mislih torej že postal Večno Življenje in od tega seveda ne bo odstopil, materializacija Njegove ideje pa danes še(le) poteka. Tako bo tudi vsakega od nas sodil po njegovih dejanjih. Zaradi izvirne napake celotno stvarstvo in mi vsi danes v sebi nosimo Življenje (Boga, Dobro), ki nas po svoji naravi vodi v življenje in Smrt (Vraga, Zlo), ki nas zaradi svoje narave vodi v pogubo. Vsak od nas ima sicer svobodno voljo, da se odloči, kako bo živel in deloval, po drugi strani pa je tudi nima, saj je plačilo za dobra dela večno življenje, kazen za slaba pa smrt. Kaj je dobro in kaj slabo, pa je vedno treba gledati z vidika Izvira. Tako je za nas najboljše, da prepoznamo voljo Izvira in delujemo v skladu z njo. Pri tem si pomagamo z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti. Z njo dejansko vseskozi ukrivljamo čas in tako vedno izbiramo pravo pot, pot ki nas vodi v (večno) življenje in ne poti, ki bi nas vodila v pogubo. S tem, ko izključujemo svojo Smrt, bo Življenje v nas poustvarilo dogodke, ki bodo pokazali na naše kvalitete, ki so se v preteklosti izkazale za naše dobro, da jih bomo razvijali, in dogodke, ki so v preteklosti pripeljali do napak, ki so naše zlo, da jih bomo prepozna(va)li, popravljali in ne ponavljali. Hkrati pa bomo z afirmacijo in s predvidevanjem tudi v prihodnje prepozna(va)li tisto, kar je za nas dobro in to razvijali, preprečevali pa tisto, kar bi bilo za nas slabo in usodno. Pogled v preteklost je lažje izvesti, saj gre za stvari, ki so se že zgodile, pogled v prihodnost pa je zaradi že omenjenih omejitev težji. Vendar izvedljiv. Metoda učinkuje tako, da si zamislimo zadevo v prihodnosti kot da je že realizirana in pri tem upoštevamo svoje občutke, če smo jasnovidni, pa tudi svoja videnja. Z malo vaje in z delom na sebi je tako dejansko mogoče vnaprej ugotoviti, kaj je za nas v redu in to peljati naprej do uresničenja, in kaj bi bilo za nas slabo, da to na materialnem nivoju preprečimo. Ker pa novejša misel vedno prepiše prejšnjo, tej pa materija sledi, je potrebno zato, da se izognemo napačnim ukazom, afirmacijo izrekati vseskozi. Vseskozi moramo torej ukrivljati čas in se s pomočjo afirmacije in črvin postavljati v preteklost, da slabe stvari, ki so se že zgodile, prepozna(va)mo, popravimo in ne ponavljamo, uvidimo in razvijamo pa svoje kvalitete, ter v prihodnost, da spozna(va)mo dobre stvari in jih v prihodnje uresničimo, slabe pa preprečimo.


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: