
Nekega dne, ko sem utrujena zlagala posodo v pomivalni stroj in hitela, saj je bilo tisti dan še mnogo za postoriti, sem naredila napako in se močno udarila. Zaradi tega sem se začela zmerjati in obtoževati, takrat pa me je prešinila misel: UPOČASNI SVOJE ŽIVLJENJE!
HITROST VODI V POGUBO
Vedela sem, da moram omenjeni preblisk vzeti zelo resno, saj so me taki namigi moje podzavesti že prej vodili v življenju in se vedno tako ali drugače izkazali za resnične. Tako sem že pred tem s pomočjo svojih nadčutnih zaznav spoznala, da nas NAPAKE VODIJO V POGUBO, z analiziranjem navedenega ‘ukaza’ pa sem odkrila tudi VZROK ZANJE. HITROST. Pa ne le na cestah. Zaradi hitrega tempa življenja smo namreč v stalnem stresu, zato delamo napake. In hitreje ko jih hočemo popravljati, več jih naredimo (čeprav se tega lahko niti ne zavedamo). Tako se vrtimo v začaranem krogu, napak je vedno več, to pa je prej ko slej za nas tudi usodno. Zato je rešitev res v tem, da svoje življenje upočasnimo. Toda kako? Prepričana sem bila, da tega cilja ob današnji naglici ni mogoče doseči. Potem pa sem ugotovila, da je naloga pravzaprav uresničljiva.
Ko sva se z možem spoznala, sva nekaj časa živela v njegovem stanovanju, moje pa je bilo prazno. Kljub temu pa ga je bilo treba čistiti, vzdrževati in plačevati račune. Da bi se izognila podvajanju stroškov in nepotrebnim dodatnim obveznostim, sva se zato kmalu preselila v moje stanovanje, ki je novejše, njegovega pa sva prodala. Prav tako smo prodali posestvo na podeželju, na katerega sem bila sama sicer čustveno zelo navezana, saj sem ga podedovala po svojih starših, vendar pa nas je dejansko samo bremenilo, saj je bilo predaleč in tja sploh nismo več hodili. Kasneje smo prodali tudi avto, ker smo ugotovili, da nam povzroča le skrbi in stroške, v resnici pa ga sploh ne potrebujemo. V dobrodelne namene pa smo darovali tudi nekaj drugih, manjših reči, ki smo jih prej kupili, pa nikoli uporabili. S tem, ko smo stvari, ki jih nismo potrebovali, prodali oz. poklonili, smo se znebili cele vrste stresorjev, ki so nam prej jemali čas in energijo (pa tudi denar). Potem pa smo življenje poskušali tudi čim bolje organizirati. Tako smo npr. vpeljali dnevno rutino (kosilo ob približno enaki uri, spanje ob približno enakem času …). Večje pospravljanje stanovanja je na vrsti enkrat tedensko na določen dan. ‘Spomladansko’ čiščenje smo raztegnili na več dni; vsak dan opravimo nekaj, da se prehitro in preveč ne utrudimo, za razliko od prej, ko smo delali dva ali tri dni ves dan, potem pa smo bili več dni popolnoma ‘uničeni’. Vsem stvarem smo določili svoje mesto, da ne izgubljamo časa z iskanjem. Tako tudi takoj vidimo, če česa (več) nimamo in je to treba kupiti. Hrano nabavljamo dvakrat tedensko na določene dneve v določenih trgovinah z listkom v roki, da kupimo res le tisto, kar rabimo in da ne zapravljamo časa (in denarja) po nepotrebnem. Ostale stvari pa kupujemo in urejamo, ko se pokaže potreba. In odkar živimo tako, smo tudi na ta način pridobili ogromno časa in energije. Čeprav ima dan še vedno samo 24 ur, najdemo čas za to, da opravimo vsak svoje delo, čas zase in za svoje hobije, čas za druženje in drug za drugega ter čas za počitek. Stres je zato bistveno manjši in naše življenje se je popolnoma spremenilo. Čeprav je na videz postalo predvidljivo, je prav zato mirno in urejeno. Naši odnosi, ki so bili prej na trenutke tudi zelo napeti, so sedaj sproščeni, zdravje, ki je bilo zlasti pri meni zaradi težkih preizkušenj, ki sem jih prej doživljala, že zelo šibko in načeto, se vrnilo, povrnilo pa se je tudi veselje do življenja. In sreča.
ŽIVLJENJE JE TREBA ZAVESTNO UPOČASNITI
Človek je bitje, ki je sposobno ustvarjati, razmišljati, razumeti svoja dejanja in jih po potrebi tudi spreminjati. Ko sem sama uvidela, da nas napake vodijo v pogubo, sem rešitev iz tega našla v afirmaciji: Jaz sem Življenje in Nič Smrti, ki jo še vedno vsak dan redno izvajamin o kateri sem že veliko pisala v svojih prejšnjih člankih. Ko pa sem spoznala še vzrok, ki je pripeljal do izvirne in do vseh drugih napak, hitrost, pa sem svoje življenje zavestno tudi upočasnila. Doumela sem, da hitrost povzroča stres, stres vodi v napake, (nepopravljene) napake pa v bolezen in prej ko slej v pogubo. Nasprotno pa s poenostavitvijo, racionaliziacijo in organizacijo svoja življenja upočasnimo in tako pridobimo dovolj časa in energije, da o stvareh razmislimo, razvijemo svoje kvalitete, napake pa predvidimo in jih preprečimo. Kot pravi pregovor: Pre(d)vidnost je mati modrosti. Kako resničen je. In kako prav nas učijo tudi tisti, ki nas opozarjajo: Hiti(te) počasi! Ustavi(te) konje! Hitrost ubija!