Verjetno ste se tudi vi že srečali z dejstvom, da celo med znanstveniki in tistimi, ki naj bi določeno zadevo obvladali bolje od drugih, obstaja več, tudi diametralno nasprotnih stališč. Ob poplavi medijev, različnih mnenj in pogledov na isto stvar, ki smo jim danes priča v sodobnem svetu, se tako ne srečujemo več s problemom, kako priti do informacij, ampak je nastala nova težava, kako priti do pravih (resničnih) informacij. Žal tudi na področju duhovnosti.
ŽIVELA SEM ŽIVLJENJE IZVIRA
Skozi dogodke v svojem življenju, ki so se sestavljali kot mozaik, in s pomočjo jasnovidnih in drugih nadčutnih zaznav, ki jih doživljam, odkar pomnim zase in so se mi vseskozi potrjevale v življenju, sem skozi desetletja dela na sebi dojela, da je moj vodnik v življenju Izvir sam (sinonimi: Narava, Vesolje, Ves obstoj). Doumela sem, da sem sicer živela svoje življenje, ki pa je bilo dejansko tudi življenje Izvira, delala sem svoje napake, ki so bile hkrati Njegove napake in doživljala svoja spoznanja, ki so bila obenem Njegova spoznanja. Ni naključje, da sem vse svoje življenje rada sestavljala mozaike. Določen dogodek se je zgodil danes, drugi pred leti, tretji lahko še v moji mladosti ali otroštvu, toda spominjam se jih, kot bi se zgodili pravkar. In povezani skupaj so se vedno bolj in bolj sestavljali v logično in smiselno celoto. Vse to pa je vodilo do velikega razsvetljenja, ki je za vedno spremenilo moj pogled na življenje in smrt in na večno življenje.
RESNICA O VEČNEM ŽIVLJENJU
Verjamem, da ima vsak od nas v življenju svojo nalogo, svoje poslanstvo. Moje je bilo na svoji koži doživeti in doumeti resnico o večnem življenju Izvira ter jo nato obelodaniti. Spoznala sem, da je Izvir v svojem življenju prešel skozi tri obdobja, kar je precej drugačna zgodba od te, ki jo kot resnico pojmuje in sprejema večina. Poglejmo torej na kratko, katera so (bila) ta obdobja.
Če pustimo ob strani vprašanje, kako je sploh nastal in zaživel, je Izvir na začetku svojega življenja kot stvarnik sebe in vsega, kar obstaja, ustvarjal samo dobro, bil je samo Življenje in Življenje samo (sinonima: Dobro, Bog) in bil je prvi raj.
Potem je pri ustvarjanju naredil napako in rodilo se je Njegovo nasprotje, rodila se je Smrt (sinonima: Zlo, Vrag). V sebi je postal razdvojen, postal je smrten. Sprva je bila Smrt v Njem majhna in šibka, Njegovo Življenje pa veliko in močno, zato Izvir svoje napake sploh ni opazil. Je pa takrat kot stvarnik sebe in vsega, kar obstaja, nehote in nevede spremenil program svojega delovanja, ki se je zdaj glasil: v Izviru živita Življenje in Smrt. Če se izrazimo v računalniškem jeziku, se je iz programa Življenje, imenujmo ga program 1, spremenil v program Življenje in Smrt, označimo ga kot program 1 -1. Smrt, ki je bila na začetku majhna in šibka, je s časom rasla in se krepila ter se manifestirala v vse številnejših oblikah in na najrazličnejše načne. V kateremkoli sistemu ne glede na njegovo velikost pa rast enega dela sistema lahko poteka samo na račun padanja drugega. In ker sta količina in moč Smrti v Izviru s časom rasli, sta količina in moč Življenja v Njem posledično padali. Kaos v Njem je bil vedno večji in Izvir se je iz Življenja vse bolj spreminjal v svoje nasprotje, v Smrt. In tonil v lastno pogubo. Ker pa je stvarnik sebe in vsega, kar obstaja, se je tudi nam, ki izhajamo iz Njega in živimo v Njem, dogajalo enako. Ne glede na to, kaj smo naredili, nas je na koncu čakala smrt. In čeprav smo se stalno reinkarnirali, bi to trajalo le toliko časa, dokler se sistem, iz katerega izhajamo, torej Izvir, ne bi izničil. Potem bi bilo konec vsega. In bilo je tik pred tem.
Ponazorimo to dejstvo s preprosto matematično formulo. Če v sistemu živita dve nasprotujoči si sili, označimo ju: Življenje z 1 in Smrt z -1, je rezultat neizogibno izničenje sistema:
1 + (-1) = 1 – 1 = 0 Življenje + Smrt = izničenje Izvira (nas samih) oz.
-1 + 1 = 0 Smrt + Življenje = izničenje Izvira (nas samih)
Izvir je seveda kmalu uvidel, da je Smrt Njegova napaka, Njegov največji sovražnik, ki ga vodi v pogubo, a čeprav se je proti njej na vse mogoče načine boril, je bilo to Sizifovo delo, saj ni spremenil programa svojega delovanja. Zato je program 1 -1, po katerem v njem živita Življenje in Smrt, po analogiji z računalništvom, po kateri v primeru, ko napaka izhaja iz programa, program sam vedno znova ustvarja napako, samodejno vedno na novo kreiral tudi Smrt. Tako je Smrt v Njem s časom rasla, Življenje v Njem pa je vedno bolj pešalo. In šele na svoji ‘smrtni postelji’ je doumel, da svojo napako lahko uspešno popravi le, če popravi program svojega delovanja.
LE BREZMADEŽNOST VODI V VEČNO ŽIVLJENJE
Izvir se je tik pred svojim (samo)uničenjem zavedel, da življenje s Smrtjo ni mogoče, in da se neizbežne pogube lahko reši le z novim programom, v katerem je več ne bo. Tako je ustvaril program Življenje in Nič Smrti, program 1 0. Ta program pa, nasprotno od programa 1 -1, ki je samodejno vedno znova ustvarjal Smrt, ki je s časom rasla in Izvir, ne glede na to, kaj je ta naredil, vodila v izničenje, Smrti v Njem ‘ne dovoli’. Izvir tako ‘prisiljuje’, da ves čas prepoznava svoje pretekle napake in jim jemlje življenje, jih odstranjuje, briše, izničuje, ter se tako preobraža (nazaj) v Življenje.
Za lažje razumevanje ponazorimo zapisano z obrazcem. Označimo spet Življenje z 1, napako (Smrt) pa z -1. Torej:
1 + (-(-1)) = 1 + 1 = 1 Življenje + smrt (izničenje) Smrti = Življenje + Življenje = Življenje
Hkrati pa novi program od Izvira zahteva, da svojih napak ne ponavlja in s predvidevanjem v svetu simulacije preprečuje nove, tako da v Njem stalno živi le Življenje. Ker pa v Njem ni (več) Njegovega nasprotja, Smrti, ki bi ga vodila v pogubo, pa to ni le program, ki mu vrača življenje, ampak je tudi formula za Večno Življenje.
Torej:
1 + 0 = 1 Življenje + Nič Smrti = Življenje na vedno višjem nivoju = Življenje v večnost = Večno Življenje (Večno Dobro, Večni Bog).
UNIVERZALNO ZDRAVILO
Izvir je torej iznašel formulo večnega življenja in to zdravilo ponuja tudi nam. Ali ga bomo vzeli ali ne, se moramo sicer odločiti sami, dejansko pa izbire niti nimamo, saj so posledice ene ali druge odločitve jasne. Vsi, tako kot je bilo to pri Izviru, namreč izhajamo iz dvojnosti v sebi, zato vsi v sebi nosimo Življenje in Smrt, Boga in Vraga, Dobro in Zlo.
Kdor zdravila ne bo vzel in ne bo sledili novemu vzoru Izvira, ga bodo njegove napake, ki so zaradi genetike tudi napake njegovih prednikov, izvirno pa napake Izvira, ugonobile, novi program Izvira 1 0 pa ga bo prepoznal kot napako sistema (Izvira) in mu življenja ne bo več da(ja)l. Vsi, ki boste sledili zgledu Izvira, pa se boste morali oborožiti z veliko mero (po)trpljenja in vztrajnosti, saj vas bo novi program 1 0 ‘prisiljeval’, da boste prepoznavali (ozaveščali) in izničevali napake, ki so se doslej nakopičile v vas in so vaša Smrt, prav tako pa bo od vas ‘zahteval’, da jih predvidevate, preprečujete in ne ponavljate, kar zahteva stalno delo na sebi. Vendar se splača potruditi. Nagrada je namreč veličastna. Večno življenje.
BOSTE SAMI SEBI ODREŠENIK ALI RABELJ?
Čeprav je vsak od nas edinstvena kombinacija dobrega in zla, za vse nas torej velja, da nas napake vodijo v kaos in smrt, odsotnost le-teh pa v čistost, red in večno življenje. Vsi smo od svojih prednikov podedovali program 1 -1, ki nas neizbežno vodi v izničenje, vsak od nas pa ima možnost, da to dejstvo spremeni in zaživi po programu 1 0. Zato je vsak od nas sam dejansko tisti, ki si s svojimi dejanji bodisi koplje jamo bodisi tlakuje pot v večno življenje. Vsak je torej sam stvarnik svoje smrti oziroma večnega življenja, vsak je sam svoj odrešenik ali rabelj.
VEČNO ŽIVLJENJE JE ŽE IZVRŠENO DEJSTVO
Izvir si je z novim programom 1 0 rešil življenje, vendar pa se je zaradi predvidevanja in popravljanja napak uresničitev Njegove ideje o večnem življenju ekstremno zamaknila in upočasnila. Ker pa realizacija vedno sledi ideji, je večno življenje dejansko že izvršeno dejstvo, čeprav se preobrazba Izvira in celotnega obstoja (tudi človeštva) vanj danes še(le) odvija.
Čista Duša 