Moje pesmi


Pravi prijatelj

Kako boli,

ah, kako boli,

če prijatelj te tvoj

na cedilu pusti.

Prijatelji naši

žal niso vsi,

ki stop’jo na pot nam

in so z nami prijazni.

Kdor v stiski te tvoji

sam’ga pusti,

ne dovoli mu, da v sreči

ob tebi stoji.

Tak nikdar ne bo

prijatelj tvoj pravi,

ker to pač ni

v njegovi naravi.

A tudi tist’ga, ki v sreči

te več ne pozna,

nikar ne imej

za prijatelja prav’ga.

Prijatelj je pravi

le tisti lahko,

ki s tabo deli

žalost in srečo.

Če najdeš ga kdaj,

ki nudi ti to,

zahvali se zanj

in ga primi za roko.

Z njim pojdi v življenje

naprej brez skrbi,

prijateljstvo kos

preizkušnji bo vsaki.

Če pa prijatelja ti

našel še nisi,

nikar ne obupaj,

naprej ga le išči.

Na svetu je mnogo,

mnogo ljudi,

zagotovo ga najdeš,

ki bo tisti pravi.

Nekaj pa vedi še,

človek, o ti,

prijatelji tvoji

so tudi živali.

Pa tudi rastline

te razvesele,

zato imej tudi nje

za prijatelje svoje.

Za vse, kar ti je dano,

bod’ hvaležen, vesel,

pa naj bo to človek,

rastlina, žival.

Ako to, kar imaš,

boš spoštoval,

Bog vedno več

tebi bo dal.

Strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14