Večno življenje
Večina tega sveta
ne bo nikoli spoznala,
da Narava te Večna
na ta svet je poslala.
Po Njeni ti volji
bilo je dano spoznanje,
Bistvo razvija se skozi,
v vse čase večne.
Imenuje to Bistvo
se tako in drugače,
je Bog in je Dobro,
pa tudi Življenje.
V časih, prostorih
se stalno rojeva,
da v zrcalnih svetovih
lahko se spoznava.
Je moški in ženska,
dobro in zlo,
svetloba in tema,
pa tud’ odpad in zlato.
Vse je in nič,
žezlo in bič,
kralj in berač,
angel, hudič.
V svetovih se dvojnosti
Bistvo uči,
kaj v življenje ga vodi
in kaj lahko ga uniči.
Zato vase potegne
ob koncu časa se Bog,
v miru da sklene
življenja vsakega krog.
Da očisti On sebe
nastale navlake,
novo spoznanje
da vase potegne.
A zadnji ta svet je
med vsemi svetovi,
je pekel in vice,
pa tudi raj novi.
Poslednje življenje
človek živi,
se zaveda al’ ne,
pred sodnikom stoji.
Priložnosti mnogo
bilo mu je dano,
se za dobro al’ zlo
je odločil lahko.
Kaj dobro, kaj zlo je,
pa le en je sodnik,
a le malo ljudi je,
ki jim še Bog je vodnik.
Malo, res malo
je izvoljenih teh,
ki božje kraljestvo
nos’jo v srceh.
Konec tega je časa
in prostora prišel,
kar je Dobro, ostaja,
a Zlo pojde v pekel.
Raj novi v tebi
Narava Mati nastaja,
Življenje večno pa v meni
se v tišini poraja.
Čista Duša 