
Rojstvo nove luči
V oceanu gorja,
v globini srca,
duša trpeča
mir je našla.
Bolečine je solza
biser rodila,
ljubezen iskrena
školjko odprla.
Sonce se žgoče
je noči umaknilo,
da v zavetju se teme
bode vsemu sodilo.
Luna sanjava
se je prebudila,
zvezda je večna
bistvo odkrila.
Luč v luči ne vidi
v pojavi se pravi,
in tud’ tema podnevi
bleščeče se sveti.
Kdor v času le dneva
se s sijem ponaša,
tega duša je hladna,
prazna in mrtva.
Ako v temi zasije
pa človek kot sonce,
rojstva nove svetlobe
angeli vsi vesele se.
Skoz’ hudo trpljenje
so duše take prešle,
a v novo življenje
so prebudile se vse.
Že sodba poslednja
na tem svet’ se odvija,
v Temi odrešilna
nova Luč se rojeva.