Kdaj afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) ne more delovati in kako si pri tem lahko pomagamo


Afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) je edino in najmočnejše orožje proti napačnemu programu Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem zaradi izvirne napake živimo vsi in ki nas s časom neizbežno vodi v pogubo (zakaj je temu tako, sem že pisala v svojih člankih). Vendar pa ljudje s svojim napačnim izvajanjem delovanje citirane afirmacije lahko onemogočajo! Kako?

PROGRAM DELOVANJA

Vsi torej zaradi izvirne napake v sebi nosimo program, ki nas vodi v pogubo, če se tega zavedamo ali ne in če to hočemo ali ne. Kot stvarniki pa lahko ta program kadarkoli spremenimo in si s tem namesto smrti ‘prislužimo’ večno življenje. To storimo z afirmacijo (programom) Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Navedeni novi program, ki Smrti (napak) v nas ne dovoli, bo pri tem od nas zahteval, da prepozna(va)mo in popravimo svoje pretekle napake (ki smo jih storili sami, jih podedovali od svojih prednikov ali smo jih zaradi napake v programu pritegnili oz. sprejeli nase od drugih oz. iz okolja), jih preprečujemo in ne ponavljamo ter razvijamo svoje kvalitete. Sliši se precej enostavno, vendar pa samo mehanično izgovarjanje afirmacije pri tem ni dovolj! Treba je z njo in po njej živeti in vanjo tudi verjeti! Zakaj?

Vsi računalniški programi delujejo po zapisih, programih, programe pa lahko spreminjamo samo z novim programom, zapisom. Če tega ne storimo, bo računalniški program deloval po starem. Če potegnemo analogijo delovanja računalniških programov z delovanjem naših možganov (naši možgani se obnašajo kot računalnik oz. bolje rečeno, delovanje računalnika posnema delovanje naših možganov), je tako tudi z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) prepiše predhodni program Jaz sem Življenje in Smrt samo, če to dejansko storimo in v to tudi verjamemo! Torej v afirmacijo ne smemo dvomiti! Ker novejši program vedno prepiše starega, namreč z dvomom citirano novo afirmacijo blokiramo oz. zanikamo, zato delujemo še naprej tako, kot da programa sploh ne bi spremenili, torej po programu Jaz sem Življenje in Smrt, ki nas s časom neizbežno vodi v pogubo. S tem, ko v novo afirmacijo (program) Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) VERJAMEMO, pa svojim možganom, ki so po eni strani naš nadzornik in po drugi strani zvesti izvajalec naših ukazov, dejansko zapovemo, naj za nas ustvarjajo življenje brez smrti. In kot naš vdani ‘služabnik’ bodo tako tudi storili!

NE DVOMITE!

Nezaupanje (negotovost, nejevera, skepsa) v afirmacijo (program) Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) avtomatično pomeni blokado oz. zanikanje le-te, kar je enako, kot da je sploh ne bi bilo! Zato se moramo, če želimo, da citirana afirmacija res deluje, dvoma vanjo znebiti! To storimo na več načinov:

  1. Racionalizacija, razumevanje dejstev, logično sklepanje; ker je vzrok vseh naših problemov napačen program Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem zaradi izvirne napake živimo in delujemo vsi in nas neizbežno vodi v pogubo, je tega treba zamenjati, prepisati. Edini program, ki je po eni strani dovolj močan in po drugi dovolj natančen, da si z njim namesto zanesljive smrti zagotovimo (večno) življenje, pa je afirmacija (program) Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
  2. Potrjevanje svoje odločitve; na koncu citirane afirmacije stoji besedica AMEN. Čeprav je na videz majhna in nebistvena, se dejansko izkaže za še kako pomembno. Pomeni namreč: TAKO JE, s čimer svoj dvom v afirmacijo izničimo in potrdimo svoj novi ukaz možganom, naj za nas v večnost in neskončnost ustvarjajo življenje brez smrti. Če se vam zdi besedica AMEN preveč religiozna, jo torej lahko zamenjate z izrazom (sopomenko): TAKO JE. 
  3. Odloč(e)nost; citirana afirmacija sicer deluje tudi, če jo izgovarjamo le v mislih ali po tiho, vendar pa z glasnim in odločnim izgovarjanjem le-te sebe in svoje možgane uspešneje in učinkoviteje prepričamo, da mislimo resno. Če afirmacijo zapojemo, pa ta učinek še povečamo.
  4. Vztrajnost; z življenjem in delom z in po citirani afirmaciji (!) in s stalnim delom na sebi (!) pa bo ob pravilni uporabi (!) njena moč po naravi stvari stalno rasla, postopoma se bodo začenjali kazati njeni pozitivni učinki, zato bo tudi (morebitni) dvom vanjo vse bolj izginjal. 


Komentiraj