Mnogi ljudje se bojijo smrti in si želijo nesmrtnosti. Verjamejo, da obstaja gen proti staranju, ki bi jim to omogočil. Vendar pa takega gena ni. Obstaja samo gen za prezgodnje staranje. Po drugi strani pa dejansko obstaja gen, ki omogoča nesmrtnost. Vendar pa je to duhovni gen, ki ga nimajo vsi in ki ga je treba tudi pravilno aktivirati.
DUHOVNI GEN ZA BREZMADEŽNOST IN POPOLNOST
Vse, kar obstaja, je (bilo) najprej energija. V začetku je bila Narava, tista iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, brezmadežna, brez napak, popolna. O tem obstaja zapis, obstaja duhovni gen za brezmadežnost in popolnost, ki se je, ker materija sledi energiji, tudi materializiral. Potem je Narava naredila napako in ni bila več brezmadežna in popolna, ampak je postala bitje z napako, ki je, ker je ni znala uspešno popraviti, s časom vse bolj rasla. Njen zapis se je spremenil, duhovni gen za brezmadežnost in popolnost se je okvaril, zato se je to začelo odražati tudi v materiji. Narava se je pričela spreminjati v negativno smer, vse bolj je zbolevala, začela se je starati in se vedno bolj bližala svoji (tudi fizični) smrti.
Zadnji trenutek pred smrtjo pa je okvarjeni duhovni gen za brezmadežnost in popolnost uspešno popravila in se s tem izognila zanesljivi smrti. A ne le to. Z novim duhovnim zapisom si je zagotovila tudi fizično nesmrtnost, zato je ta zapis imenovan tudi zlati zapis, zlati gen, gen za nesmrtnost.
ČLOVEK IN DUHOVNI GEN ZA NESMRTNOST
Potem, ko je Narava spoznala, da je zmotljiva, je zaradi predvidevanja in preprečevanja svojih novih napak ustvarila goleme. Golemi imajo življenje in telo, vendar pa nimajo duše in nimajo svobodne volje. So nekakšni igralci, s pomočjo katerih Narava ugotavlja, kaj je zanjo dobro in jo vodi v življenje ter to razvija in kaj slabo in bi jo vodilo v smrt ter to v realnem svetu preprečuje. Golemi nimajo gena za nesmrtnost in so smrtni (prah si bil in v prah se povrneš).
Človek je ustvarjen po volji in podobi Narave. Pojavil se je v času, ko je ta že imela okvarjen gen za brezmadežnost in popolnost, zato je tudi pri ljudeh ta gen okvarjen in deluje ravno nasprotno, kot bi moral. Namesto da bi vodil v življenje, vodi v smrt. V energiji in materiji. Staranje in smrtnost sta tako posledica izvirne napake in dejstva, da se tudi materialni (telesni) genski zapis zaradi okvarjenega duhovnega gena za brezmadežnost in popolnost s časom negativno spreminja. Da bi dosegli nesmrtnost, je tako po vzoru Narave potrebno popraviti oz. spremeniti okvarjeni duhovni gen za brezmadežnost in popolnost v duhovni gen za nesmrtnost, kar se, ker materija sledi energiji, potem odrazi tudi v telesnem zapisu. Človek ima svobodno voljo, da se odloči, ali bo to storil ali ne, vendar pa so posledice njegove odločitve jasne. Smrt ali večno življenje (kdor bo zapisan v Knjigi Življenja, bo živel večno, kdor ne, bo vržen v ognjeno jezero=smrt).
Po tem, ko je Narava uspešno popravila izvirno napako in s tem okvarjeni duhovni gen za brezmadežnost in popolnost spremenila v duhovni gen za nesmrtnost ter tako v duhu že takoj postala Večni in Neskončni Bog (Življenje, Dobro), v materiji pa se to danes še(le) dogaja, je po svojem novem vzoru začela ustvarjati bitja z duhovnim genom za nesmrtnost. Vendar pa je ta gen uspavan in ga je treba šele prebuditi (zbudi se, ti ki spiš, in razsvetlil te bo Kristus=Življenje).
KAKO AKTIVIRATI DUHOVNI GEN ZA NESMRTNOST
Če duhovnega gena za nesmrtnost ni, ga ni mogoče aktivirati (golemi).
Človek ima zaradi izvirne napake duhovni gen za brezmadežnost in popolnost okvarjen, zato ta namesto v življenje vodi v smrt. Z rednim in vztrajnim delom na sebi ga je z življenjem z in po afirmaciji: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) po vzoru Narave mogoče popraviti oz. spremeniti v gen za nesmrtnost.
Pri vseh, rojenih oz. ustvarjenih z duhovnim genom za nesmrtnost po tem, ko je Narava uspešno popravila izvirno napako, pa je ta uspavan, zato ga je treba prebuditi in aktivirati. Na pravi način. Z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
Čista Duša 