O strahu

Strah je eno najbolj destruktivnih čustev, če z njim ravnamo napačno. Če ravnamo prav, pa se izkaže kot naš velik prijatelj.  Zakaj?

IZVIR VSEH STRAHOV

Strah je dejansko nastal kot obrambni mehanizem pred smrtjo. Njegova bistvena naloga tako je, da nas opozarja na nevarnosti, napake, ki bi bile za nas lahko tudi usodne.

Nimamo vsi ljudje enakih strahov, vsi pa imamo isti prastrah! To je strah pred smrtjo! Izvira iz življenja Narave, iz katere vsi izhajamo in v njej obstajamo. Narava je namreč v začetku bila in je ustvarjala samo dobro, Življenje. Potem je naredila napako in v sebi ustvarila svoje diametralno nasprotje, zlo, Smrt. Ker napake najprej niti ni zaznala, potem pa je dolgo časa ni znala popraviti, je ta rasla in ji počasi jemala življenje. Naravo je bilo tako vse bolj strah, da bo umrla in ta strah, ker smo ustvarjeni po njeni volji in podobi, nosimo v sebi tudi mi, če to vemo ali ne, če hočemo ali ne in če se tega zavedamo ali ne. Iz tega prastrahu so se razvili vsi ostali strahovi!

REALEN IN NEREALEN STRAH

Noben strah ne nastane brez razloga! Vendar pa je ta strah lahko realen, osnovan, upravičen, če nas opozarja na resnično nevarnost, ali pa nerealen, neosnovan, neupravičen, če te nevarnosti v resnici ni. Primer. Strah pred skokom z nebotičnika je realen, ker je to smrtno nevarno. Po drugi strani pa je nerealno pričakovati, da se bo zgodilo nekaj hudega, če npr. ne boste trikrat prižgali in ugasnili luči, zato je ta strah nerealen. Vendar pa je treba vedeti, da so tako realni kot nerealni strahovi za tistega, ki jih čuti, resnični!

KDAJ STRAH POSTANE NAŠ SOVRAŽNIK

Strah nam torej vedno nosi sporočilo. Varuje nas pred nevarnostmi in napačnimi odločitvami, vendar pa je treba z njim ravnati pravilno. V nasprotnem primeru postane naš največji sovražnik.

Neprepoznan, neozaveščen (mnogi strahovi so podzavestni), zanikan, omalovaževan, nepriznan, nesprejet, neizražen, neizživet in nerazumljen strah preraste v fobije, prav tako pa tudi soočanje z njim, če je opravljeno prehitro, preveč nasilno in napačno (po sistemu, klin se s klinom izbija), lahko bolj škoduje kot koristi. Ob strahu se namreč vzpostavi mehanizem beg ali napad in izločajo se stresni hormoni, ki na nas, kot že ime pove, delujejo stresno. Če je naval teh hormonov naenkrat prevelik, pa je to lahko celo usodno. In tako dejansko strah, ki je nastal zato, da nas opozori pred nevarnostjo, sam postane za nas nevaren.

KAKO STRAH POSTANE NAŠ PRIJATELJ

Med ljudmi prevladuje mnenje, da obstajajo pozitivni in negativni strahovi. Do neke mere je to res, vendar pa tudi ne čisto res. Strah pred strupenimi kačami je pozitiven, ker nas varuje pred smrtonosnimi piki (ugrizi), ki jih te lahko povzročijo, strah pred skokom z nebotičnika je pozitiven, ker vemo, da bodo rezultat najmanj hude poškodbe, najverjetneje pa smrt… Vendar pa je tu treba vedeti, da prepoznan in razumljen strah dejansko sploh ni več strah, ampak je spoznanje! Človek ima namreč sposobnost, da svoje strahove lahko prepozna in razume. Lahko loči med realnimi in nerealnimi strahovi in ko se to zgodi, dejansko ne govorimo več o strahu, ampak o spoznanju.

Ob strahu se izločajo stresni hormoni, ki so za nas lahko celo usodni, kadar je strah prevelik. Prepoznan in razumljen strah pa je dejansko spremenjen v spoznanje, kar je za nas pozitivno, saj ob spoznanju delujemo razumsko in razumno, zato se ti hormoni ne izločajo (več). Strah na nas torej deluje negativno, če in dokler ga ne prepoznamo in dokler ne razumemo, kaj nam sporoča! Zaradi tega je treba svoje strahove prepozna(va)ti in razumeti! Vendar pa zaradi naše dvojne narave, ki je posledica izvirne napake, svoje strahove lahko napačno prepozna(va)mo in razumemo, kar je za nas slabo. Zato je pametno živeti z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), da to nevarnost (uspešno) preprečimo!