Sama delitve čustev na pozitivna in negativna ne zagovarjam, saj so vsa čustva pomembna. Le v enem primeru je ta delitev smiselna. V primeru, ko govorimo o posledicah izražanja oz. neizražanja svojih resničnih občutkov.
RAZLIKA MED IZRAŽANJEM ‘POZITIVNIH’ IN ‘NEGATIVNIH’ ČUSTEV
Vsi si seveda želimo biti srečni, ljubljeni, veseli… Tudi družba izražanje teh ‘pozitivnih’ čustev spodbuja, zato njihovo izkazovanje ne predstavlja problemov. Tudi če jih ne kažemo navzven, jih dejansko izražamo sebi in s tem krepimo svojo življenjsko energijo. Vendar pa se v življenju srečujemo tudi z dogodki, ki v nas vzbujajo drugačna čustva, kot so jeza, sovraštvo, žalost, bolečina, strah. Manifestiranje teh ‘negativnih’ občutkov pa je manj sprejemljivo ali celo nezaželeno.
Obstaja bistvena razlika med izražanjem oz. neizražanjem pozitivnih in negativnih čustev. Pozitivna čustva z izražanjem rastejo, rastejo tudi, če jih ne izražamo navzven. Nasprotno pa negativna čustva z neizražanjem rastejo, z izražanjem pa izgubljajo svojo moč! Povedano drugače. Če negativna čustva zadržujemo v sebi, jim dejansko dajemo življenje. Zaklenemo jih vase, jih potlačimo, in s tem povzročimo energijsko blokado (velja za vsa negativna čustva, tako tista, ki smo jih zavestno ali podzavestno ustvarili sami, ali pa smo jih podedovali od svojih prednikov oz. sprejeli od drugih). Tako ta čustva obrnemo proti sebi. Zaradi blokad(e) naša življenjska energija namreč ne more več nemoteno krožiti v nas, kar rezultira v psihosomatskih in nato tudi v somatskih boleznih.
NAPAČNO POSTOPANJE Z ‘NEGATIVNIMI’ ČUSTVI
Naši možgani so po eni strani naš nadzornik in po drugi zvesti izvrševalec naših ukazov. So kot računalnik, ki deluje po programu, ki smo mu ga dali. Ne zanima jih, ali je to, kar počnejo, za nas dobro ali slabo. Zato so tu naša čustva, ki nam to povedo! Nobeno čustvo, tudi ‘negativno’, tako ne nastane brez razloga, vsa nosijo za nas pomembna sporočila, in vsa so naša! In če svoja negativna čustva zatiramo, omalovažujemo, negiramo, jih napadamo, preganjamo, dejansko zatiramo, omalovažujemo, negiramo, napadamo, preganjamo sebe oz. del sebe.
Največja napaka, ki jo delamo sami, počnejo pa jo tudi družbe v želji, da bi preprečile slaba dejanja, je ta, da smo razdelili čustva na (za)želena in ne(za)želena. Ljudje, da bi bili všečni sebi in drugim, tako dejansko izražajo samo pozitivna čustva, medtem ko negativna v veliki meri in največkrat ostajajo neizražena, potlačena. A kar zatiramo, se prej ali slej izrazi. Tudi v obliki skrajno negativnih manifestacij (umorov, samomorov, poškodovanj, samopoškodovanj). In tako smo tisto, kar smo želeli preprečiti, v resnici omogočili oz. povzročili.
KAKO PRAVILNO POSTOPAMO Z ‘NEGATIVNIMI’ ČUSTVI
V svoje dobro in v dobro družbe, v kateri živimo, se torej ne ozirajmo na to, da nas učijo, da ne smemo sovražiti, biti jezni, žalostni, da nas ne sme biti strah… Če ne bomo iskreni do sebe, če si bomo lagali, če bomo svoja ‘negativna’ čustva, ne glede na to, ali so za druge realna ali ne, mi jih čutimo (!), zatirali, jih negirali, omalovaževali, se borili z njimi, jih odganjali, preganjali…, se jih ne bomo znebili, ampak jih bomo s tem le krepili! Dajali jim bomo življenje! In v nas bodo rasla! Tako bomo s časom neizbežno postajali vedno bolj jezni, žalostni, prestrašeni, sovražni… Ko pa bomo ta čustva PREPOZNALI, JIH SPREJELI kot svoja (kar tudi so), jih INTEGRIRALI VASE ter s tem spet postali celovita osebnost, ODKRILI VZROK ZA NJIHOV NASTANEK in jih nato na sebi in drugim neškodljiv(!) način (čim bolj sproti) IZRAZILI, JIH IZŽIVELI (nekaj možnosti, kako to storiti, sem opisala v svojem članku: Kako ravnati s psihično travmo), bodo ta čustva IZZVENELA! Energijske blokade, ki so jih povzročala, bodo izginile in življenjska energija bo spet nemoteno krožila v nas. Rane se bodo zacelile, bolečina bo prenehala, trpljenje bo osmišljeno, ostal pa bo spomin. Izkušnja z ‘negativnimi’ čustvi se bo TRANSFORMIRALA v (spo)znanje, nas tako oplemenitila in postali bomo modrejši. Postali bomo boljši mi.
Čista Duša 