Brezmadežnost – temeljni mehanizem delovanja stvarstva

Učijo nas, da je temeljni mehanizem delovanja stvarstva težnja k ravnovesju. Zakaj danes to ne drži več?

PRINCIP RAVNOVESJA

Osnovna zahteva za vzpostavljanje kakršnegakoli ravnovesja je prisotnost dveh nasprotujočih si sil v sistemu.

Če izhajamo iz življenja Narave, je bila ta v začetku samo Življenje in Življenje samo. V njej ni bilo nasprotujoče sile, zato je Življenje v njej raslo in se razvijalo. Delovala je po programu Jaz sem Življenje.

Potem je naredila napako, s tem v sebi ustvarila svoje diametralno nasprotje, Smrt, in začela delovati po programu Jaz sem Življenje in Smrt. Sistem, ki v sebi nosi dve nasprotujoči si sili, je nagnjen k entropiji, k postopni degradaciji in samouničenju, ki ga zaustavljamo s sintropijo kot nasprotnim mehanizmom entropije. Tako se homeostaza oz. ravnovesje v takem sistemu vzpostavlja, vendar pa razpada sistema kljub sintropiji ni mogoče ustaviti! S sintropijo tako lahko pridobimo le čas, uničenje oz. razpad sistema pa je neizogiben.

Tako je bila tudi v Naravi v začetku Smrt majhna in šibka in homeostaza oz. ravnovesje obeh sil se vzpostavilo še vedno v korist Življenja. S časom pa je entropija rasla in kljub vsem poskusom, da bi jo Narava preprečila, kljub sintropiji, je Smrt v njej vse bolj rasla na račun njenega Življenja. Ravnovesje se je vzpostavljalo na vedno nižjem nivoju, vedno bolj v korist Smrti in ne več Življenja. Narava je tako s časom postajala sama svoje nasprotje. Iz Življenja se je vse bolj spreminjala v Smrt. In danes dejansko stojimo na razpotju. Navzdol obstaja samo še dokončna smrt, entropija je naredila svoje in Narava (obstoj, s tem pa tudi človek) se  je znašla tik pred razpadom sistema, tik pred svojo dokončno smrtjo, saj homeostaze kljub sintropiji ni več mogoče vzpostaviti!

PRINCIP BREZMADEŽNOSTI

Tako se je Narava zavedela, da s Smrtjo ne more živeti, saj ji ta, ne glede na to, kaj naredi, jemlje življenje. Doumela je, da je edina rešitev pred zanesljivo smrtjo ta, da spet vzpostavi stanje, ko je v njej obstajala samo ena sila, Življenje. Da torej spet postane brez napak, kot je bila na začetku svojega življenja, za kar pa mora spremeniti svoje delovanje in začeti živeti z in po programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). V ideji se je to zgodilo takoj, ko je ta novi program ustvarila, takoj je torej postala brezmadežna, bitje brez napak, brez nasprotujoče sile, ki bi jo vodila v propad, in si s tem rešila življenje, saj energijo najlažje in najhitreje spreminjamo. Ker materija z zamikom sledi energiji (ideji, misli) pa se v materiji to danes še(le) dogaja. Transformacija v materiji bo tako potekla postopoma, zato bo Smrt ob tem, ko bo Narava napake prepoznavala, popravljala, preprečevala in jih ne ponavljala ter razvijala svoje kvalitete, postopoma izginjala na račun Življenja, ki bo v njej s časom raslo. In ko bo popravila vse svoje napake, bo v njej spet obstajalo samo Življenje in Življenje samo, ob stalni odsotnosti Smrti, ob stalni brezmadežnosti, kot to od nje zahteva in ji po drugi strani omogoča njen novi program življenja in delovanja, pa to Naravo vodi v večno življenje.

ZNAMENJE ČASA: ČIŠČENJE STVARSTVA

Ravnovesja oz. homeostaze stvarstva zaradi delovanja entropije kljub sintropiji torej danes ni več mogoče vzpostaviti! Navzdol obstaja samo še dokončna smrt (zato je v stvarstvu toliko zla in tako malo dobrega) in razpad sistema (Narave, stvarstva, obstoja, nas samih). K sreči pa je Narava tik pred svojo dokončno smrtjo s pravim ravnanjem to preprečila, zato je vse, čemur smo priča danes, dejansko čiščenje in transformacija Narave (stvarstva, obstoja) po principu brezmadežnosti! Človek tega dogajanja ne more ustaviti, spremeniti ali preprečiti, zato mu ostane le izbira, kako bo živel oz. na kateri strani se bo znašel. Bo po vzoru Narave tudi sam spremenil svoje vrednote in program svojega delovanja ter začel živeti z in po programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), ali pa bo še naprej toleriral (svoje) napake in živel po programu Jaz sem Življenje in Smrt (po katerem živimo vsi, če tega uspešno ne spremenimo). Kljub navidezni svobodni volji pa dejansko sploh ni vseeno, kako bomo izbrali, saj nas bo Narava prav po programu, po katerem bomo živeli, prepoznala bodisi kot svoje Življenje bodisi kot svojo Smrt in temu primerno z nami tudi postopala.

Pri tem je treba poudariti, da tu ne gre za nikakršen misticizem ali hokus pokus, ampak za zdravorazumsko spoznanje, da nepopravljene napake neizbežno vodijo v propad in da je edini način za preživetje življenje brez njih! Mehanizem  brezmadežnosti po programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) je danes tako temeljna ideja univerzuma in temeljni princip delovanja stvarstva, po katerem bo Narava delovala v večnost in neskončnost, saj jo (le) ta princip vodi v večno življenje! Človek pa se mora odločiti, kaj bo storil s svojim življenjem, pri čemer je od te odločitve odvisna tudi njegova ‘usoda’!