
Duhovnost je danes postala tržna niša, s katero nekateri na račun naših stisk in naivnosti bogatijo. Čeprav duhovni svet obstaja, kar bom v nadaljevanju dokazala, nam mnogi pod tem pojmom dejansko prodajajo meglo. Zato sem sama razvila drugačen pristop k duhovnosti, ki sem ga poimenovala realna duhovnost. Zakaj je realna duhovnost drugačna od prodajanja megle in zakaj je duhovni svet resničen, čeprav ga nekateri ne zaznavajo?
REALNOST DUHOVNEGA SVETA
Mnoga znanstvena dognanja potrjujejo, da obstajata nam nevidni in duhovni svet.
- Dejstvo je, da ljudje ne zaznavamo celotnega stvarstva. Dokazano je, da je človek s svojimi čutili sposoben prepoznati le majhen del svetlobnega spektra (tudi zvok je svetloba). Tako npr. ne sliši ultrazvoka, ki ga slišijo netopirji in ne vidi infrardeče svetlobe, ki jo vidijo kače. Virusov in bakterij s prostim očesom ne vidimo, prav tako ne vidimo vetra, njegovo delovanje zaznamo po njegovih učinkih. In nenazadnje tudi atoma še nihče ni videl. Tako neizpodbitno obstaja svet, ki je našim očem neviden, pa vseeno vemo, da eksistira.
- Vse, kar obstaja, je najprej energija, misel, ideja, duh. Tudi človek neprestano nekaj misli, vendar pa vseh svojih misli, idej ne realizira v materialnem svetu. Se pa VSE naše misli, ideje realizirajo v svetu misli, idej, v duhovnem svetu. Če nečesa ne vidimo oz. ne zaznamo v materialnem svetu, tako to ne pomeni, da tega ni. Zato je duhovni svet ravno tako realen kot materialni. Le da obstaja na drugih frekvencah kot vidni svet.
- Stvarstvo torej obstaja, niha, živi, na različnih frekvencah in vidni svet je le ena od njih. Dokazano je, da je sposobnost zaznavanja različnih frekvenc obstoja povezana z našimi možgani in njihovo zmogljivostjo. Nimamo pa vsi enakih možganskih kapacitet. Zato nekateri zaznavamo drugače in več kot drugi. Tako zaznavamo tudi duhovni svet, ki je mnogim neviden, a še kako obstaja.
OPTIMISTI, PESIMISTI IN REALISTI
Verjetno smo že vsi slišali za prispodobo kozarca, ki je napol poln oz. napol prazen. Optimist kozarec vidi napol poln, pesimist napol praznega. Dejansko pa oba vidita samo del resnice, medtem ko realist vidi kozarec napol poln IN napol prazen, torej vidi celotno resnico.
Enako velja za stvarstvo. Optimist vidi v njem samo dobro, pesimist samo slabo. Oba pa dejansko živita vsak v svojem svetu, ki ni realen, saj noben od njiju ne vidi tudi drugega dela resnice. Realist pa razume, da je celoten obstoj (vidni in nevidni, duhovni in materialni) zaradi izvirne napake dober IN slab, ker ta dolgo ni bila uspešno popravljena, napaka, ki je ne popravljamo, pa s časom raste, pa je danes v njem več slabega kot dobrega.
RESNICA OSVOBAJA
In tako je tudi s človekom, ki je duhovno in fizično bitje. Če se kot optimisti slepimo, da smo samo dobri, ali kot pesimisti, da smo samo slabi, lažemo sebi in ne vidimo celotne slike. ZATO MORAMO NAJPREJ NASE POGLEDATI REALNO in razumeti, da smo zaradi izvirne napake dobro IN zlo, da imamo torej dobre lastnosti, ki jih moramo v svoje dobro razvijati in slabe, napake, ki jih moramo prepoznati in popraviti, jih s predvidevanjem preprečevati in ne ponavljati. Kar uspešno storimo z življenjem in delom z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrt v večnost in neskončnost (amen). Le na ta način bomo sami postali RESNICA, samo resnica, tudi če je nenavadna, neprijetna ali celo boleča, pa nas OSVOBAJA, saj le s pravilnim razumevanjem sebe in stvarstva lahko pravilno delujemo, s pravim delovanjem pa si tlakujemo pot v srečno življenje.