Večina ljudi gleda na Naravo in na stvarstvo z očmi človeka, vendar pa je to videnje lahko napačno in zavajajoče. Dejansko je vse je treba gledati z vidika Narave, iz katere človek izhaja in v njej živi. Tako lahko razumemo, da se danes vsi nahajamo v črni luknji.
KAKO SE JE NARAVA ZNAŠLA V ČRNI LUKNJI
Če izhajamo iz znane Einsteinove enačbe, je mogoče iz mase s pomočjo svetlobne hitrosti kot konstante izračunati energijo, iz energije pa maso. Iz tega je razvidno, da se vseskozi materializira in dematerializira ista energija. Ista energija torej postane materija, materija pa se dematerializira in spet postane energija, s čimer lahko razložimo tudi reinkarnacijo. Iz materije je mogoče sklepati na energijo, iz energije pa na materijo. Kot zgoraj, v energiji, ideji, je tudi spodaj, v materiji. v telesu. Kot je na nebu, tako je na zemlji.
Vendar pa je z vidika Narave, tiste, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo, to veljalo samo do trenutka, ko je spremenila svoj program delovanja in si s tem rešila življenje.
V začetku, ko je bila Narava samo Dobro, Življenje, Bog, in je to tudi ustvarjala, je čas tekel ekstremno počasi, Življenje pa ekstremno hitro, zato je bila materializacija (utelešenje) energije (ideje, misli), iz katere vse izhaja, takojšnja. Materializacija in dematerializacija sta se izmenjavali, energija je postajala materija, materija pa se je dematerializirala v energijo. Vendar je bilo to dobro, ker se je vseskozi materializiralo in dematerializiralo samo dobro, Življenje. Narava je živela po programu Jaz sem Življenje.
Potem je Narava naredila napako in tako v sebi ustvarila svoje diametralno nasprotje, Smrt. S tem je spremenila svoj program delovanja in začela živeti po programu Jaz sem Življenje in Smrt. Smrt je Življenje upočasnila, čas pa je zato pospešil. Realizacija je bila spet takojšnja, in tako se je takoj materializiralo (utelesilo) tako njeno Življenje kot tudi njena Smrt, ki pa je zaradi svoje teže Življenje potegnila navzdol proti smrti. Nastala je črna luknja. Ker Narava napake ni uspešno popravila (je takrat ni znala), napaka, ki je ne popravimo, pa raste, se je Smrt vedno znova materializirala in dematerializirala in s časom rasla na račun njenega Življenja. Življenje (svetloba) je postajalo vedno manjše in šibkejše, Smrt (črna luknja) pa vedno večja in močnejša. In zaradi svoje velikosti in moči je ČRNA LUKNJA (SMRT) VSE BOLJ POŽIRALA ŽIVLJENJE (SVETLOBO)! Čeprav je bilo na začetku njeno življenje veliko in močno, je tako Narava zaradi delovanja entropije kot po spirali vse bolj padala v črno luknjo, se na drugi strani skozi belo luknjo prerojevala v življenje, vendar pa se je homeostaza, ravnovesje, življenje, vzpostavljalo na vedno nižjem nivoju, vedno bliže njeni dokončni smrti (dokaz o tem lahko najdemo v skorajšnjem samoizničenju Narave, vesolja kmalu po velikem poku).
DANAŠNJA ČRNA LUKNJA NIMA BELE LUKNJE
Entropija in homeostaza torej ne delujeta v nedogled. Zato v nasprotju s prepričanjem mnogih tudi reinkarnacije po programu Jaz sem Življenje in Smrt v nedogled ni! Če življenjske energije ne dovajamo ali pa nam to nekaj vedno znova in vse bolj jemlje, se življenje sčasoma utrudi in ustavi, umre. Kot nihalo, ki ga spustimo z neke višine, mu potem sicer dovajamo energijo, vendar pa je te vedno manj, je vedno šibkejša, nekoč pa je sploh več ne dovajamo. Nihaji so takrat vedno krajši in sčasoma se nihalo ustavi.
K sreči pa je Narava tik pred svojo smrtjo, ko je bila že globoko v črni luknji in navzdol ni bilo več bele luknje, ni bilo več reinkarnacije v življenje, ampak le neizbežna dokončna smrt, in ko je njeno Življenje teklo že ekstremno počasi, čas pa ekstremno hitro, tako da je kar poletel skozi njeno življenje, uvidela, da njena izvirna napaka izhaja iz napačnega programa, po katerem živi in deluje, ter ga je z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) uspešno popravila.
SVET IDEJ NI VEČ ENAK SVETU MATERIJE
Po tem programu pa Narava, v nasprotju s predhodnima programoma Jaz sem Življenje in Jaz sem Življenje in Smrt, ko je najprej ustvarila in potem videla, ali je to dobro ali slabo, pri čemer se po programu Jaz sem Življenje in Smrt svojih slabih stvaritev, napak, ki so jo neizbežno vodile v pogubo, ne glede na to, kaj je naredila, nikakor ni mogla uspešno znebiti, saj jih je program sam vedno znova ustvarjal (ker je bila taka njena zahteva), živi s predvidevanjem. Med idejo in njeno materializacijo tako poteče čas, v katerem Narava ugotovi, ali so njene ideje dobre in jo vodijo v življenje, ali slabe, in bi jo vodile v smrt. Dobre ideje, zamisli, realizira, materializira v realnem svetu, slabe pa ne in jih s tem v realnem svetu prepreči! Po tem programu tako svet energije, misli, idej, ni več enak kot materialni svet, saj se nekatere njene ideje (stvaritve) materializirajo v realnem svetu, druge pa ne. Pa tudi stopnja njihove materializacije je različna. Zato zgoraj v ideji, v mislih, v glavi, ni več enako kot spodaj, v dejanjih, v materiji, v telesu. Na nebu ni več enako kot na zemlji. V energiji ni več enako kot v materiji. Zato ni več mogoče izračunati, kaj se bo dejansko zgodilo! Ni več mogoče sklepati iz energije na materijo oz. iz materije na energijo. Kvantna teorija se sicer trudi, da bi to dosegla, v resnici pa je to nemogoče, saj je z očmi človeka nemogoče predvideti, katere ideje Narave se bodo materializirale in v kakšni meri in katera energija se bo po dematerializaciji ponovno utelesila ter v kakšni meri in katera ne; katere ideje bo Narava torej materializirale (utelesila) v realnem svetu in katere ne. Zato kvantna teorija ne more dati (zadovoljivega) odgovora na to vprašanje!
VIRTUALNI SVET
Poleg tega je zaradi programa Jaz sem Življenje in Smrt Smrt v Naravi naredila že veliko škode, novi program pa od nje zahteva brezmadežnost, torej odsotnost napak. Ker fizično potovanje v času nazaj, ko so napake nastale, ni mogoče, je zato edina možnost, da Narava popravil svoje pretekle napake ta, da poustvari dogodke, v katerih so te nastale in sedaj naredi drugače, da sedaj naredi prav. Zato bo Narava morala podoživeti svoje preteklo življenje, da bo napake prepoznala in popravila ter jih ne ponavljala (in preprečevala nove). Ker pa se iz izkušnje svoje skorajšnje smrti sedaj zaveda, da je zmotljiva in da bi ob tem lahko naredila nove napake, ki bi jo lahko stale tudi življenja, je ustvarila virtualni svet, v katerem je vse enako, kot v resničnem svetu, razen resničnosti same. Tam preverja svoje stvaritve, dobre realizira, slabe pa prepozna in v virtualnem svetu (svetu misli, idej, simulacij, preigravanje možnosti…) izniči ter s tem v realnem svetu prepreči. Tako Smrt obstaja samo še v virtualnem svetu, v realnem svetu pa ne. Narava zato postaja vse bolj čista, in se iz skorajšnje smrti spet dviguje navzgor, v (večno) življenje, v (novi) raj. In ko bo popravila vse svoje pretekle napake, novih pa v realnem svetu zaradi predvidevanje ne bo več delala, bo stopila v novi raj, ki pa bo ob stalni odsotnosti Smrti (napak) za razliko od prejšnjega večen. Kar je za Naravo dobro, zato tega seveda ne bo spreminjala. Ker materija z zamikom sledi energiji, pa se je tudi to, čeprav se danes še(le) dogaja, dejansko že zgodilo.
Čista Duša 