Univerzalna pravičnost

Zakaj se nam dogajajo stvari, ki jih nočemo?

PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI

Ljudje izhajamo iz Narave in v njej živimo. Kljub temu, da smo od nje tako življenjsko odvisni, jo danes le malokdo še spoštuje. Večina govori o človekovih pravicah, le malokdo pa o pravicah Narave. Prav tako pa vsaka pravica na drugi strani nosi tudi obveznosti in odgovornosti.

Vendar pa mnogi ljudje danes svojih obveznosti ne poznajo več. Tudi ne odgovornosti. Ne do sebe, ne do drugih, predvsem pa ne do Narave, ki je v svojem življenju sicer prešla od tega, da je bila samo Dobro, Življenje, Bog, preko tega, da je zaradi svoje (izvirne) napake postala Bog, Življenje, Dobro in Vrag, Smrt, Zlo v enem, kar jo je neizbežno vodilo v pogubo, pa vse do danes, ko je z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) uspešno popravila svojo (izvirno) napako, si tako rešila življenje in postala Večni Bog, Večno Življenje, Večno Dobro (o čemer sem že pisala v svojih predhodnih člankih). Medtem ko je prej torej dovoljevala dobro in zlo, danes dovoljuje samo tisto, kar je zanjo dobro! Zato je za tistega, ki tega ne ve in ne spoštuje, to slabo! Prej ko slej namreč pride račun za storjena dejanja!

PRAVIČNA SODBA NARAVE (MOJA JE SODBA, MOJE JE MAŠČEVANJE)

Danes je vse torej treba gledati z vidika Življenja Narave in ne z vidika človeka! Človeška sodišča sodijo z vidika človeka, Narava sodi z vidika svojega Življenja. Kar je zanjo dobro, bo sprejela, kar ne, bo uničila. Zato sodbe Narave, ki je sedaj Večni Bog, temeljijo na univerzalni pravici in pravičnosti, ne pa na pravici in pravičnosti do in za posameznika! Zato naša volja ni vedno enaka volji Narave! In ko se obračamo na univerzum (Naravo, Večnega Boga), naj nam pomaga, se moramo tega zavedati. Sporočilo univerzuma je vedno dobro, saj Narava hoče živeti in bo zato vse, tudi nas in naša dejanja, presojala z vidika tega, kaj je zanjo dobro in kaj ne. Kaj jo vodi v življenje in kaj v smrt. Na nas pa je, da ta sporočila razumemo in naredimo, kar od nas pričakuje, zahteva. Da torej najdemo svoje mesto v Naravi, svoje poslanstvo in ga izvršimo. Sicer se nam ne piše dobro.

NARAVA NAS BO SPOZNALA IN SODILA PO NAŠIH DEJANJIH DO NJE (PO NJIH DELIH JIH BOSTE SPOZNALI)

Po dejanjih do nje nas bo Narava, ki je sedaj Večni Bog, Večno Dobro, Večno Življenje, torej sodila. To je univerzalna pravica in pravičnost, ki pa, kot rečeno, ni vedno pravica in pravičnost za oz. do posameznika. Najvišji ideal je namreč  življenje Narave, ki je sedaj Večni Bog. S tega vidika Narava danes presoja vse. Tudi ljudi. In kdor ni z in za Naravo, je dejansko proti njej! Ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne, ali pristajamo na to ali ne in ali to hočemo ali ne. Najbolje je tako poiskati svoje mesto v Naravi in delovati v njeno korist. Kajti ne da se bo zgodila njena volja, ampak se ta že dogaja! Dogaja se volja Narave, ki je sedaj Večni Bog, in ne volja človeka! Dogaja se univerzalna pravičnost! In vse je odvisno od nje, na nas pa je, da izberemo stran. Če delamo proti Naravi, nas bo ta zagotovo kaznovala, če delamo z roko v roki z njo, nas bo prej ko slej nagradila. (Večni) Bog Dobro nagrajuje in Zlo kaznuje. Kdor bo torej deloval v dobro Narave, bo nagrajen, kdor ne, kaznovan. Zato ni smiselno iskati pravice na človeških sodiščih, kajti tam sodijo ljudje, ki so dobri in zli, velikokrat pa danes služijo bolj zlu kot dobremu. Tako tam zadoščenja največkrat ne dobimo. Dobimo pa ga ob božji sodbi (sodbi Večnega Boga), ki je pravična, saj Narava sedaj sodi tako, da sama (pre)živi, da (pre)živi dobro. In dobri. Komu boste torej služili: (Večnemu) Bogu ali človeku?