Vsi smo Kristus

Bliža se Velika noč, največji krščanski praznik, ki obeležuje Kristusovo vstajenje od mrtvih. Kaj pa v resnici pomeni?

ZGODBA O KRIŽANJU

Če na kratko obnovimo krščansko različico zgodbe, Kristusa obsodijo na smrt s križanjem. Na poti do izvršitve kazni nosi svoj križ, ki je tako težek, da pod njim nekajkrat skoraj klone. Na križanju ga na vse načine mučijo, ranijo, nadenejo mu trnovo krono, dajo mu piti kis (po nekaterih podatkih žolč, mešan z vodo). Potem na križu umre, vstane iz groba in se tretji dan prikaže svojim učencem, kar naj bi predstavljalo čudež.

Tudi drugi zgodovinski zapisi pravijo, da so Rimljani prestopnike križali. Kristusa so tako dejansko spoznali za krivega, ga križali in mučili. Do tu se krščanska različica in drugi zgodovinski zapisi skladajo. Potem pa se nekatera pričevanja oddaljijo od zgoraj navedene verzije zgodbe. Kristusu naj bi ljudje namreč dali piti mandragoro, da bi lažje zdržal mučenje. Mandragora pa je psihedelik, ki lahko ustvari vtis navidezne smrti. Zato nekateri zapisi govorijo o tem, da Kristus na križu ni umrl, ampak je padel v komo in bil le navidezno mrtev (smrti v takratnem času niso znali tako natančno določati, kot danes). Tako naj bi križanje dejansko preživel, se po tem, ko so ga sneli s križa, misleč, da je mrtev, prebudil iz kome, ki ga je povzročila mandragora, se prikazal svojim učencem, nato pa po teh zapisih živel v Indiji.

JAZ SEM SMRT PREMAGAL

Ne glede na to, kateri različici zgodbe verjamemo, pa je nesporno dejstvo, da nam Kristusova zgodba resnično nosi pomembno sporočilo. Pa ne to, da moramo umreti, da bi vstali v (večno) življenje. Ampak prav nasprotno. Da MI ne smemo umreti, umreti pa morajo naše napake. Tako bomo MI (vedno znova) vsta(ja)li v (novo) življenje.

Enako napačno je razumljena tudi zgodba o egipčanskem feniksu, ki ni vstal iz lastnega pepela, ampak iz pepela svoje Smrti. Torej je umrla feniksova Smrt (napake), ne pa feniks sam. Kot so na križu umrle njegove napake, ne pa Kristus. Tako moramo razumeti tudi njegove besede: Jaz sem Smrt premagal.

VSI SMO KRISTUS IN ANTIKRIST

Človek dela napake, ki so njegova Smrt. Zato vsak v sebi nosi Kristusa in njegovo diametralno nasprotje, Antikrista. Če napak ne popravljamo, Antikrist (Smrt) v nas raste in sčasoma neizbežno premaga Kristusa (Življenje).

S preganjanjem, izganjanjem, slepljenjem ali zanikanjem napak (Smrti) se teh ne znebimo. Ne znebimo se svojega križa, ki tako postaja vse težji in težji. In nekoč nas teža naših napak (naš križ) ugonobi. Zato je edina rešitev pred Smrtjo ta, da svoje napake prepoznavamo, popravljamo, jih preprečujemo in ne ponavljamo. Kar je mogoče doseči z življenjem z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Torej z vztrajnim in aktivnim delom na sebi ves čas. Tako bodo (na križu) umrle le naše napake (se jih bomo odkrižali), mi pa bomo vedno znova vsta(ja)li v življenje. Najprej v ideji, energiji, misli, ker materija sledi energiji, pa potem tudi v telesu. Ker pa ima vsak svoj nabor napak, tega ne more delati nihče namesto nas.

Zato tudi Kristus ne more biti naš odrešenik kot oseba, ki je živela pred dvema tisočletjema, ampak je njegovo zgodbo o vstajenju treba razumeti kot zgled, kot navodilo, kaj moramo storiti MI SAMI, kako moramo torej živeti, da bomo vedno znova vstajali v življenje ter nazadnje kot on vstali v večno življenje!