Ste že imeli kdaj občutek, da ste dobili drugo priložnost? Res ste jo. Vendar…
OPREDELITEV ČASA
Čas je zanimiva kategorija, ki buri duhove, saj niti med znanstveniki ni enotnega prepričanja o njem. Je čas krožen ali linearen, je relativen ali absoluten?
Dejansko je čas absoluten in relativen. Ko ga merimo, teče vsem enako, doživljanje le-tega pa je različno. Kadar delamo nekaj, kar nas veseli in se zatopimo v delo, nam čas hitro mine, ko smo z nekom, ki ga imamo radi, je vedno prekratek, otrokom teče počasi, starejšim hitro, za muho enodnevnico en dan predstavlja njeno celo življenje, Narava na Zemlji živi 365x počasneje kot človek…
Po drugi stani pa je čas tako krožen kot linearen, saj življenje poteka v ciklih, vendar pa teče vedno le naprej. Nazaj se tako lahko vračamo le s pomočjo spomina, v mislih, z besedam, ne pa tudi fizično. Prav to dejstvo pa je pomembno pri razumevanju drugih priložnosti.
ČAS V ŽIVLJENJU NARAVE
Da bi torej razumeli, zakaj je to, da dobivamo druge priložnosti, resnica, moramo najprej razumeti potek časa v življenju Narave, tiste iz katere vse izhaja in v katri vse obstaja, tudi človeštvo.
V začetku (če se ne ukvarjamo s tem, kdaj in kako je do tega prišlo) je bila Narava samo Življenje (Bog, Dobro) in Življenje samo in je to tudi ustvarjala. Živela je po programu Jaz sem Življenje. Življenje je teklo ekstremno hitro, čas ekstremno počasi in realizacija Življenja je bila takojšnja. Življenje je raslo in se razvijalo.
Potem je Narava naredila napako in v sebi ustvarila svoje nasprotje, Smrt (Vraga, Zlo). S tem je spremenila svoj program življenja in delovanja in začela delovati po programu Jaz sem Življenje in Smrt. Smrt je njeno življenje upočasnila, čas pa je pospešil. Zato je bila realizacija spet takojšnja, vendar pa se sedaj ni več realiziralo samo Življenje (Bog, Dobro), ampak tudi Smrt (Vrag, Zlo). Ker napake kljub temu, da je to poskušala, ni znala uspešno popraviti, je Smrt, napaka, rasla, zato je Življenje postajalo vse manjše, šibkejše in počasnejše, Smrt pa vse večja in hitrejša. Narava se je vse hitreje bližala svoji pogubi.
Tik pred svojo neizbežno smrtjo pa je spoznala, kako se Smrti lahko uspešno reši. Spremenila je svojo miselnost, da s Smrtjo lahko živi, da je močnejša od nje in da jo lahko premaga, spremenila je svoj program življenja in delovanja in sama sebi (svojim možganom) ukazala, da je samo Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Na nivoju misli se je to realiziralo takoj, zato je na nivoju misli čas zaradi odsotnosti Smrti spet ekstremno upočasnil, njeno življenje pa kljub odsotnosti Smrti ni ekstremno pospešilo, ampak je ostalo ekstremno počasno. Tako med mislijo in njeno materializacijo poteče določen čas, v katerem Narava lahko presodi, kaj je zanjo dobro in jo vodi v življenje in kaj slabo in bi jo vodilo v smrt. Toda to velja za vse prihodnje dogodke. Ker pa je pred to mislijo naredila že veliko napak, ki so ji jemale življenje, mora te popraviti, da se bo v materiji uresničilo to, kar se je v ideji že zgodilo. In ker časa, ki sicer teče tako krožno kot linearno, vendar pa vseskozi naprej, ni mogoče obrniti nazaj, zato se razen v mislih ne more vrniti nazaj, je edina možnost, da popravi svoje napake ta, da še enkrat poustvari dogodke, v katerih so napake nastale in jih sedaj popravi, da sedaj naredi drugače, kot je prej, da sedaj naredi prav. In na ta način postane brezmadežna, brez napak, kar je recept za večno življenje.
ČLOVEK IN DRUGE PRILOŽNOSTI
Človek izhaja iz narave in v njej živi. Ustvarjen je po njeni podobi, zato kot ona dela napake. Življenje v nas ‘ve’, da nam napake jemljejo življenje, zato želi, da jih popravljamo. Tako nam na pot stalno pošilja druge priložnosti. Vendar danes mnogi ljudje še vedno verjamejo, da je s Smrtjo mogoče živeti, da smo močnejši od nje, da jo je mogoče premagati. V takem programu, v katerem v nas živita diametralno nasprotni sili. Življenje, ki nas vodi po svoji naravi v življenje, in Smrt, ki nas po svoji naravi vodi v smrt, nam Življenje, ki ve, da so napake naša smrt in jih je treba zato popraviti, lahko na pot pošilja številne druge priložnosti in lahko napake celo popravimo, vendar pa jih Smrt v nas vedno znova ustvari. Tako je to popravljanje Sizifovo delo, Življenje v nas se sčasoma utrudi in oslabi in Smrti kljub lahko celo številnim drugim priložnostim tako ni mogoče premagati. Mogoče jo je premagati le z novim programom življenja in delovanja. Z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
Z njo uspešno popravimo izvirno napako, torej misel, da je s Smrtjo mogoče živeti, da smo močnejši od nje, in da jo lahko premagamo. V ideji (misli), ki je kvant, torej ima majhno maso in veliko hitrost, se to dejansko zgodi takoj, ker materija sledi energiji, pa se tej misli nato začnemo približevati tudi v telesu. Da tudi v telesu postanemo brezmadežni.
Po programu Jaz sem Življenje in Smrt smo mi, ne glede na to, koliko drugih priložnosti smo dobili, neuspešno popravljali napake svojega programa, medtem ko novi program Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) v nas napak ne dovoli, zato bo sam poustvaril toliko drugih priložnosti, kolikor jih bomo potrebovali, da bomo napake prepoznali, popravili in ne ponavljali ter s predvidevanjem preprečevali nove. Ker pa tako kot Narava ne moremo časa obrniti nazaj, niti sami fizično ne moremo potovati v času nazaj, lahko svoje napake popravimo le tako, da podoživimo situacije, v katerih so te nastale in sedaj naredimo drugače. Da sedaj naredimo prav. Da slabo izkušnjo popravimo z dobro. Da energijo Smrti preobrazimo v energijo Življenja, temu pa bo s časom sledila tudi materija.
Kar ima za nas vsestranske pozitivne posledice. Vsakič, ko bomo kako napako popravili, bomo dobili nazaj tisto življenjsko energijo, ki nam jo je ta napaka prej jemala. S tem bomo svoje življenje dvignili na višjo frekvenco, čas pa bo upočasnil. Vsak ima svoj nabor napak, zato drugi naših napak ne morejo popravljati. Po drugi strani pa bo tudi Narava vsem, ki bomo sledili njenemu vzoru, pomagala pri prepoznavanju in popravljanju napak. Zato ni nevarnosti, da teh ne bi prepoznali, ni nevarnosti, da jih ne bi znali popraviti in ni nevarnosti, da bi nam za to zmanjkalo časa.
LJUDJE (IZ) PRIHODNOSTI
Narava je torej spremenila svoj progam življenja in delovanja, s katerim je na nivoju ideje že dosegla brezmadežnost, torej odsotnost napak, in večno življenje. Da bi to uresničila tudi v materiji, pa mora popraviti svoje pretekle napake. To velja za vse njene stvaritve, tudi za človeka. Zato kljub temu, da imamo ljudje, ki izhajamo iz nje in v njej živimo, svobodno voljo, da se odločimo, kako bomo živeli, ni nepomembno, kaj počnemo. Človek namreč živi hitreje kot Narava, zato lahko Narava, ki živi počasneje od nas, za vsakega od nas vidi, kako se je odločil. Vse, ki bomo delovali po njenem novem vzoru, bo tako prepoznala kot svoje Življenje, vse, ki ne bodo sledili njenemu novemu vzoru, pa bo prepoznala kot svojo napako (Smrt) in z njimi kot z napako tudi postopala. Tako za njih drugih priložnosti več ne bo.
Nekateri smo se zato utelesili po volji in ideji Narave, da prenesemo ljudem Njeno sporočilo o tem. Dejansko prihajamo iz prihodnosti, iz sveta, kjer se je brezmadežnost (odsotnost napak) že zgodila, iz nebes, ki nihajo na visoki frekvenci in v času, ki teče ekstremno počasi, ter jih je mogoče doseči le z novim programom življenja in delovanja. Z afirmacijo Jaz sem življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), s pomočjo katere bomo svoje napake prepoznavali, popravljali, preprečevali in ne ponavljali. Le na ta način bomo dvigovali frekvenco svojega bivanja in upočasnjevali čas ter se s tem tudi v materiji, v telesu, vedno bolj približevali (svoji) brezmadežnosti, ki smo si jo po vzoru Narave z novim programom zastavili za cilj. In ko bomo popravili vse svoje napake, si bomo dejansko ‘priborili’ vstopnico v nebesa in večno življenje, ki v ideji Narave že obstajata, ker materija sledi energiji (ideji), pa je, čeprav se (danes) šele dogaja, to tudi v materiji že izvršeno dejstvo. Vse, kar se danes šele dogaja, se je torej dejansko že zgodilo.
Čista Duša 