Umetna inteligenca (UI) nas danes spremlja že na vsakem koraku in razviti svet si brez nje življenja sploh ne zna več predstavljati.
IZVOR BESEDE
Beseda inteligenca izhaja iz latinske besede intellegere, ki pomeni »prepoznati«, »videti«, »razumeti« oz. iz latinskih besed inter »med« in legere »beri, izbiraj«, kar dobesedno pomeni »izbiranje med …«. Pojem označuje kognitivne sposobnosti ljudi in do neke mere živali pri reševanju problemov.
Inteligenca je tako značilnost živih bitij. Pojem umetna inteligenca (v angleščini AI: artificial intelligence) pa se nanaša na stroje, zato že pojem ni ravno posrečeno izbran. Človek je živo bitje, stroj ni, človek je tisti, ki je ustvaril stroj, ne obratno.
UPORABNOST UI
Učenje računalnika simulira delovanje človekovih možganov oz. nevronskih mrež, pri čemer je to učenje popolnoma mehansko in tako poteka tudi medsebojno povezovanje podatkov. Res je prednost, da se je računalnik sposoben učiti in obdelovati podatke mnogo hitreje kot človek. Povezovanje nevronov v človeških možganih poteka s hitrostjo 120m/s, medtem ko se stroji učijo in obdelujejo podatke dejansko s svetlobno hitrostjo. Poleg tega imajo računalniki v primerjavi s človekom tudi zmogljivejši spomin.
Kljub tem dejstvom, ki govorijo v prid UI, pa bi morala ta biti in ostati pomočnik človeka, ne pa njegovo nadomestilo. Obstajajo področja našega življenja, na katerih se je UI zelo izkazala in bi jo bilo smiselno uporabiti oz. uporabljati še naprej. Gre za področja t.i. eksaktnih znanosti, kjer prevladuje svet številk. Mnogo slabše pa se je UI izkazala pri znanostih, ki ne temeljijo na predvidljivih računskih algoritmih, npr. v psihologiji, v samostojnem postavljanju diagnoz v medicini, v kriminologiji…, kjer z napačno prebranimi podatki in povezavami na napačen način, torej z napačnimi diagnozami, napačnimi opredelitvami zločincev in napačnim pristopom k ranljivim skupinam UI lahko povzroči in je tudi že povzročila katastrofalne posledice. Kljub temu gredo nekateri znanstveniki celo tako daleč, da trdijo, da bo računalnik sčasoma pridobil tudi sposobnost čustvovanja in zavedanja sebe ter postal živo bitje. Kar je po mojem mnenju popoln absurd. Stroj, še tako dovršen in izpopolnjen (super računalnik), bo ostal stroj, zavedanje in čustvovanje pa je pač domena in značilnost živih bitij.
NEVARNOSTI UI
UI je danes že preobrazila ljudi in družbo na načine, ki jih niti še ne razumemo popolnoma in katerih učinki nikakor niso samo dobri. Nevarnosti UI so praktično podobne slabostim, pastem in nevarnostim, ki jih prinaša že internet (o čemer sem govorila v prvem delu tega članka), le da vse skupaj poteka na še bolj prefinjen način. UI namreč dejansko lahko ustvarja resničnosti, ki so sicer lažne, a dajejo vtis realnosti. Primer tega so t.i. deep fake novice oz. podatki, zaradi katerih ljudje ne morejo več ločiti, kaj je res in kaj ne. Kar povzroča zmedo ter velike probleme in tudi hude posledice tako na osebnem nivoju kot na ravni družbe kot celote. Zlasti pri mladi generaciji, ki ni izkusila drugačne stvarnosti, kot je ta, ki jim jo prikazujejo stroji. Zato je dejansko na starejših generacijah, ki smo pri tem na nek način v prednosti, saj poznamo in smo izkusili tudi še kaj drugega kot virtualni svet, zato smo lahko bolj realni, da svoje otroke opozarjamo na pasti, slabosti in nevarnost UI. Pa tudi nekateri znanstveniki se že zavedajo nevarnosti le-te, celo tisti, ki so jo pred tem razvijali ali pri tem sodelovali. Problem namreč je, da lahko UI sama naredi napake pri povezovanju podatkov oz. pri odzivanju na različne situacije, lahko jo njen stvarnik, torej človek, zaradi svoje protislovne dobre in zle narave uporabi tudi v slabe namene, nekateri pa že kot v ZF filmih opozarjajo na nevarnost, da ta stvaritev lahko resno ogrozi človeštvo. Pa ne zato, ker bi postala živa, ker bi torej dobila zavest in čustva, kot trdijo nekateri, da se bo sčasoma zgodilo, ampak prav zato, ker tega nima. Kljub učenju izražanja čustev in odzivanju v različnih situacijah in na različne razmere stroji čustev nimajo, prav tako nimajo zavesti in nimajo vesti. Zato niso sposobni presoditi, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo. In prav zaradi tega so lahko še kako nevarni!
KAKO TOREJ UPORABLJATI UI
Tehnologija tako nikakor ne sme postati cilj, kot je to za mnoge postala danes, ampak mora ostati zgolj sredstvo za doseganje ciljev. Računalnik se lahko uči, povezuje stvari, lahko se tudi odziva na določene situacije, vendar pa je problem, ker podatke lahko poveže in se odzove tudi na nevaren način. Človek mora zato biti in ostati gospodar in nadzornik svojih stvaritev, sicer mu lahko vse skupaj spolzi iz rok in ustvari več slabega kot dobrega. Tudi z usodnimi posledicami. Tega bi se morali zavedati vsi, tudi znanstveniki. In nekateri tudi že se. Ni namreč problem v tem, kaj lahko človek ustvari, kajti ustvari lahko marsikaj, problem je, ali je to (zanj) dobro ali slabo!
Iz zgodovine se lahko naučimo, da sta prevelik napuh človeka v smislu vsemogočnosti ter razvrat povzročila propad celotnih civilizacij. Danes se srečujemo z obojim. Smo torej na robu propada naše civilizacije? Bo človeka pokopala njegova lastna stvaritev? Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da vsekakor obstaja velika nevarnost, da se to zgodi. Torej sta odgovora na obe zastavljeni vprašanji pritrdilna. Vendar pa se temu lahko tudi izognemo! Slabostim, nevarnostim in pastem UI se lahko upremo z zdravo pametjo! Zato je na nas samih, da se soočimo z resnico in razvijamo tisto, kar je za nas dobro in ne tistega, kar nas vodi v propad. Na nas je, da ostanemo gospodarji in nadzorniki svoje tehnologije in ji ne dovolimo, da nas zasužnji in uniči. Na nas je, da danes raje stopimo korak nazaj in ugotovimo, kje se je UI izkazala kot dobra in jo je smiselno še naprej uporabljati in razvijati in kje se je izkazala kot slaba, da to spremenimo ali celo opustimo. Da bomo lahko jutri stopili dva koraka naprej. V nasprotnem primeru je jutri za nas lahko zelo vprašljiv.
Čista Duša 