Od žrtve do zmagovalca, od ujetnika do osvobojenca

Ste vedeli, da smo vsi ljudje žrtve samih sebe? Da pa s pravilnim delovanjem vlogo žrtve lahko zamenjamo z vlogo zmagovalca? Kako?

VSE IZHAJA IZ PROGRAMA, ZAPISA

Vse, kar obstaja, izhaja iz energije, iz programa, iz zapisa, ki se materializira. Stopnje materializacije zapisa pa so misli, čustva in dejanja oz. miselno telo, čustveno telo in fizično telo.

Torej:

KAKO SMO POSTALI ŽRTVE

Narava, tista iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, je v svojem življenju živela in delovala po različnih programih. Na začetku po programu Jaz sem Življenje, po katerem je bila in je ustvarjala samo Življenje. Ko je naredila napako in v sebi ustvarila svoje diametralno nasprotje, Smrt, je začela živeti in delovati po programu Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem je bila in je ustvarjala tako Življenje kot Smrt. Ker napake ni popravljala, je Smrt s časom rasla na račun njenega Življenja. Življenje, ki jo je vodilo v življenje, se je s Smrtjo, ki jo je neizbežno vodila v smrt, borilo. Toda ker je program sam stalno na novo ustvarjal tudi Smrt, se je s časom utrudilo od popravljanja napak in je začelo šibeti na račun Smrti, ki je zato vse bolj rasla. Narava je postala žrtev in ujetnica svoje Smrti.

V tem času se je pojavil človek, da bi Naravi pomagal nositi breme čedalje večje in močnejše Smrti. Vendar pa je tudi on, ker je bil ustvarjen po podobi Narave, v sebi nosil program Jaz sem Življenje in Smrt. Tako Smrti ni le nosil, ampak jo je tudi ustvarjal. In tako je ta dejansko še hitreje rasla na račun Življenja. Ne glede na to, kaj smo naredili, je bilo napak in bolezni s časom vedno več in kazale so se na vse številnejše načine. Čeprav smo v okviru programa Jaz sem Življenje in Smrt skušali popravljati napake svojega progama, jih je ta vedno znova in znova samodejno ustvarjal, zato nas je Smrt vedno bolj zasužnjevala, vse bolj smo postajali žrtve svojih napak, bolezni, ujetniki svoje Smrti. In na koncu je Smrt neizbežno zmagala. V sistemu s programom Jaz sem Življenje in Smrt smo enako kot Narava postali žrtve in ujetniki svojega programa življenja in delovanja. In naša največja napaka je bila, da smo nanj pristali oz. da da smo sprejeli smrt kot sestavni del življenja. V resnici pa Smrt ni sestavni del življenja, ampak je njegovo diametralno nasprotje, ki nas po svoji naravi namesto v življenje neizbežno vodi v pogubo!

KAKO POSTANEMO ZMAGOVALCI

V nasprotju z učenjem mnogih se je Smrti torej treba še kako bati, saj dejansko pomeni konec Življenja in proti njej se je treba boriti. A na pravi način. Z odpravo vzroka za to, da smo žrtve samih sebe, ujetniki svojega programa, svoje Smrti, s spremembo programa Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem zaradi izvirne napake živimo in delujemo vsi in je povzročitelj vseh naših tegob. Kar po vzoru Narave uspešno storimo z življenjem z in po afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Ta program pa za razliko od prejšnjega napak, Smrti, ne dovoli, zato z njim popravimo izvirno napako, potem pa moramo popraviti še vsak svoje že (različno) materializirane napake, ki iz nje izhajajo. Najlažje bo popravljati napake, ki so najmanj materializirane in obstajajo šele v mislih, jih bomo pa najtežje prepoznali, saj smo nekatere podedovali in zanje niti ne vemo, mnoge pa delamo podzavestno in jih sploh ne zaznamo. Najtežje in najdlje bomo popravljali že utelešene napake, ki pa jih bomo najlažje prepoznali. Vendar pa bo program Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) za razliko od prejšnjega (Jaz sem Življenje in Smrt), ki je napake, ne glede na to, kaj smo naredili, sam vedno znova ustvarjal, od nas zahteval, da smo brez njih, zato nam bo sam kazal vse naše napake, tudi tiste nezavedne, da jih bomo prepoznali, popravili in ne ponavljali. Nove pa bomo s predvidevanjem preprečevali. Tako dejansko program z našo pomočjo (in mi z njegovo) uspešno skrbi za našo brezmadežnost (odsotnost napak). To je mogoče zaradi sposobnosti človekovega abstraktnega mišljenja in dejstva, da možgani ne ločijo med resnico in utvaro oz. ne prepoznajo razlike med resničnim in virtualnim svetom. Zato s simulacijami in virtualnimi svetovi v mislih ustvarjamo različne situacije in probleme že v mislih tudi rešujemo, ne glede na to, kako dolgo to reševanje traja. Tako napake v fizisu preprečujemo, dobro pa udejanjamo. Na ta način tisti, ki živimo po programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), nismo več žrtve oz. ujetniki svoje Smrti, ampak smo to, naj se to sliši še tako čudno ali nenavadno, dejansko uspešno premagali.

Program, po katerem živimo in delujemo, je torej tisti, ki nas dela žrtve ali zmagovalce, ujetnike ali osvobojence! Po programu Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem zaradi izvirne napake živimo vsi, če tega ne spremenimo, smo neizbežno ujetniki in žrtve svoje Smrti. Z življenjem z in po programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) pa namesto žrtve (svoje) Smrti postanemo zmagovalci (svojega) Življenja, namesto ujetniki (svoje) Smrti pa osvobojenci (svojega) Življenja!