Nositi bremena ali popravljati napake?

Mnogokrat slišimo, da vsak od nas nosi svoj križ, nekateri pa nas učijo, da je plemenito, če pomagamo nositi tudi bremena drugih. Dejansko pa je to navodilo glede na razvoj in spoznanje ter delovanje Narave zastarelo.

SPOZNANJE NARAVE

Narava, tista iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, je bila na začetku samo Življenje in Življenje samo in je to tudi ustvarjala. Potem je naredila napako in v sebi ustvarila svoje nasprotje, Smrt. Ker napake ni popravila, je ta s časom rasla na račun njenega Življenja in jo tako neizbežno vodila v pogubo. Takrat je Narava ustvarila človeka, da bi ji pomagal nositi breme vedno večje in močnejše Smrti. Od tod zapoved o tem, naj vsak nosi svoj križ, napako (ki je v bistvu napaka Narave) in pomaga tudi nositi bremena (napake) drugih. Vendar pa je napaka, ki ni bila popravljena, ampak se je na ta način samo razpršila na več subjektov, s časom še naprej rasla. In vse vodila v izničenje. Takrat je Narava spoznala, da življenje s Smrtjo (napakami) ni mogoče, saj jo ta, ne glede na to, kaj naredi, vodi v pogubo. Zato je spremenila svoje delovanje in danes deluje po programu, afirmaciji Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). To pomeni, da razvija svoje kvalitete, svoje napake (Smrt) pa prepoznava in popravlja ter jih s predvidevanjem preprečuje in ne ponavlja.

ZEMLJA KOT ŠOLA

Nositi bremena (svoja in tuja) je torej nespametno, ker napak s tem ne popravljamo, napake, ki jih ne popravljamo, pa s časom rastejo in se pojavljajo v vedno več pojavnih oblikah ter na najrazličnejše načine. Tako z njimi vedno bolj obremenjujemo sebe, svoje otroke, prihodnje generacije in celotno stvarstvo. In nazadnje hočeš nočeš pride do tega, kar vidimo danes. Vse je obrnjeno na glavo, prav je narobe, narobe prav in dokončna poguba je pred vrati. Zato ni rešitev v ustvarjanju (rojevanju) vedno novih in novih teles z vedno večjo oz. več napakami. Edina prava rešitev je, da svoje napake prepoznavamo, popravljamo, preprečujemo in ne ponavljamo. In razvijamo svoje kvalitete. Prej ko se bomo tega zavedeli in razumeli, prej bomo pomagali sebi in svojim najdražjim ter celotnemu stvarstvu. In prej se bodo zadeve začele čistiti, tako da napak več ne bo. Ostale pa bodo v spominu, tako da bomo lahko kadarkoli dostopali do njih in nam bodo v opozorilo, česa ne smemo več delati.

Ta svet je tako dejansko šola, v kateri se učimo, kaj je prav in kaj ne, kaj nas vodi v življenje in kaj v smrt. Vendar pa je vsaka šola namenjena temu, da se česa naučimo, ne da ponavljamo iste napake in tiščimo glavo v pesek, češ, da je vse v redu. Ni. Kot je dejal že Einstein: »Definicija neumnosti je, da delaš isto stvar (ponavljaš napako) in pričakuješ drugačne rezultate.« Zato nositi  svoja in tuja bremena (napake) ni in ne more biti prava pot. To je spoznala Narava, zato danes svoje napake prepoznava, popravlja, s predvidevanjem preprečuje in jih ne ponavlja ter razvija svoje kvalitete. In to moramo storiti tudi mi, če želimo živeti. Za to pa nujno potrebujemo energijo.

V različnih življenjskih obdobjih imamo in potrebujemo različno veliko energije. Otroci in mladi ljudje je imajo praviloma veliko, ker imajo še relativno malo napak, čeprav zaradi izvirne in iz nje izhajajočih napak, ki so se prenašale iz generacije v generacijo, tudi že otroci in mladi nosijo vse več in vedno težja bremena. Vsekakor pa se pri vseh napake z leti kopičijo in da bi jih lahko popravili, se potrebe po življenjski energiji povečujejo. Zato v nadaljevanju navajam nekaj predlogov za dvig razpoložljive energije oz. za preprečevanje izgubljanja le-te.

HRANA

Človek z leti torej rabi vedno več energije, ne vedno manj. Hrana mora biti zato bolj kalorična in prilagojena vsakemu izmed nas, da z njo dobimo čim več energije in je hkrati s prebavo in presnovo čim manj  izgubljamo.

Prvo in najpomembnejše vodilo pri izbiri hrane je tako individualen pristop, saj se ljudje med seboj zelo razlikujemo. Dejansko ne obstaja generalno zdrava in generalno nezdrava hrana (razen nekaterih izjem, npr. trans maščobe, ki so škodljive za vse), čeprav nas mediji, ‘dr. Google’ in še kdo prepričujejo drugače. Hrana, ki je za nekoga obremenjujoča, lahko drugemu celo reši življenje in obratno. Hrana, ki je za nekoga ustrezna, za drugega iz takšnih ali drugačnih razlogov ni. Zato se moramo vsi v prvi vrsti naučiti poslušati sebe, svoje telo.

Če nimamo zdravstvenih omejitev, pa je smiselno pri izbiri hrane za doseganje čim večje učinkovitosti upoštevati tudi smernice, ki so navedene v nadaljevanju.

Rastlinska in živalska hrana. Čeprav tudi rastlinska hrana vsebuje snovi, ki jih ljudje vsakodnevno potrebujemo, je bolj pomembno to, koliko in katere od teh snovi lahko naše telo uporabi, kakšen je torej njen izkoristek. Izkoristek živalske hrane je pri ljudeh večji od izkoristka rastlinske hrane in z manj dobimo več.

Človek je res omnivor, to pomeni, da je vse. Vendar pa je naš prebavni trakt glede dolžine krajši od rastlinojedih in daljši od mesojedih živali. Zato je izkoristek rastlinske hrane pri človeku nekje 25%, medtem ko je izkoristek živalske hrane (ni nujno mesa) nekje 85%. Torej bi za približno enak izkoristek morali pojesti skoraj 3,5-kratno količino rastlinske hrane v primerjavi z živalsko, kar je tudi fizično nemogoče, saj preprosto nimamo tako velikih želodcev. Za ustvarjanje energije iz hrane sta pomembni tudi količina in vrsta encimov. Bolj raznoliki so in več jih je, večji je izkoristek hrane. Izkoristek rastlinske hrane je pri človeku dodatno zmanjšan zato, ker nimamo encimov za prebavo celuloze, kot jo imajo rastlinojede živali, zato rastlinska hrana razen nekaterih hranil v njej za nas v glavnem predstavlja balast. S prehranjevanjem s samo rastlinsko hrano tako lahko občutimo sitost, glede hranil pa dejansko ostanemo podhranjeni in ne dobimo vseh potrebnih snovi za svoje delovanje in obnovo, kar se lahko pokaže tudi šele čez leta. Zaloge vitamina B 12, ki se nahaja le v živilih živalskega izvora, ima človek celo za sedem let, vendar če ga ne nadomešča, tega po izčrpanju zalog začne primanjkovati. In pojavijo se različne (tudi hude) težave, povezane s pomanjkanjem tega vitamina. Rastlinska hrana vsebuje tudi t.im. antihranila, ki človeku otežujejo prebavo in dodatno porabljajo energijo. Prav tako pa je tudi črevesna mikroflora pri vsakem drugačna, zato mora vsak sam ugotoviti, katera hrana je zanj ustrezna, zdrava, in mu energijo daje in katera mu dela težave in mu energijo jemlje.

Surova in kuhana hrana. Kuhana hrana je lažje prebavljiva, ker je že deloma obdelana, zato telo manj energije porabi za njeno prebavo, pa tudi izkoristek tako pripravljene hrane je za nas večinoma boljši. Surova rastlinska hrana npr. porablja ogromno energije, izkoristek oz. kalorična vrednost te hrane pa je majhna (zato večina shujševalnih diet temelji na pretežno rastlinski hrani).

Ogljikovi hidrati in zdrave maščobe. Iz teh snovi dobivamo energijo, zato jih je potrebno vključiti v vsakodnevno prehrano. Pri tem mora spet vsak sam ugotoviti, katero hrano dobro prenaša in katero ne, saj nam napačna hrana, namesto, da bi nam jo dajala, energijo dodatno jemlje.

Beljakovine so naš gradnik, nanje so vezani številni življenjski procesi, zato za svojo obnovo in delovanje nujno vsakodnevno potrebujemo tudi beljakovinsko hrano, sicer bo naše telo v stresu in bo energijo izgubljalo. Zaradi izkoristka so boljše živalske beljakovine (če ne želite mesa, ga ne smete ali imate predsodke, je dovolj druge kvalitetne hrane živalskega izvora).

Vitamini in minerali. Potrebni so vsakodnevno. Tako preveč kot premalo le-teh je za naše telo stres, ta pa nam energijo jemlje.

Antioksidanti.  Z dihanjem, prebavo (ki poteka v prebavilih) in presnovo (ki poteka v celicah), nastajajo oksidacijski produkti, ki so za naše telo breme. Govorimo o oksidacijskem stresu. Antioksidanti telesu pomagajo, da se teh produktov znebi. Na ta način razbremenimo svoje telo škodljivih snovi in s tem zmanjšamo tako porabo kot tudi izgubo energije.

Voda. Vedeti moramo, da preveč vode škoduje, saj na ta način po eni strani redčimo in po drugi strani z večjim izločanjem vode (ki je posledica večjega vnosa le-te) spiramo iz telesa elektrolite, zaradi česar je telo v stresu, težje opravlja svoje naloge in zanje porabi več energije. S tem tako zmanjšujemo svojo razpoložljivo energijo. Prevelike količine vode brez nadomeščanja elektrolitov so lahko tudi smrtne. Prav tako pa tudi dehidracija ni v redu, saj določeni organi zaradi tega težje opravljajo svoje naloge in zanje porabijo več energije. Zato smo lahko ob pomanjkanju vode utrujeni. Ne obstaja univerzalna formula, ki bi veljala v vsakem trenutku za vse in bi nam povedala, koliko vode potrebujemo! Dejansko je to odvisno od številnih dejavnikov (npr. od velikosti in teže, dela in drugih dejavnosti, letnega časa, podnebja, bolezni, hrane, čeprav prav s hrano določeno količino tekočin tudi dobimo,…). Vendar pa ima vsako telo mehanizem, ki nam, če sam ni okvarjen, sporoča, kdaj za svoje delovanje potrebuje dodaten vnos vode. To je žeja. Zato se moramo tudi pri pitju vode naučiti poslušati in razumeti svoje telo.

Prav tako pri večjih fizičnih naporih in športnih aktivnostih, pa tudi ob vročini, s potenjem ne izgubljamo le vode, ampak tudi elektrolite. Zato je potrebno nadomeščati eno in drugo. Torej ne samo vode, ampak tudi elektrolite.

Način pridelave hrane je pomemben. Z industrijsko pridelavo se količina in kvaliteta hranilnih snovi v hrani zmanjšuje. Zato je taka hrana revnejša kot bio in eko pridelana hrana. Bio in eko izdelki so pridelani na način, da ohranijo kvantiteto in kvaliteto hranilnih snovi.

Izogibamo se predelani in predpripravljeni hrani (razen če je bio in eko), ker ima nizko hranilno vrednost in večinoma tudi škodljive dodatke, ki vrednost hrani dodatno znižujejo, poleg tega pa za nevtralizacijo teh snovi telo porabi ogromno energije (če jih sploh uspe nevtralizirati). S tako hrano energijo tako bolj izgubljamo kot dobivamo in nazadnje zaradi napačne hrane lahko tudi zbolimo.

ZDRAVILA IN PREHRANSKA DOPOLNILA

Zdravila. Z njimi popravljamo napake v delovanju našega telesa, podpiramo svoj imunski sistem, zato jih je smiselno jemati, dokler so potrebna. Vendar pa moramo izbrati taka, da imajo za nas čim manj stranskih učinkov, ki nam energijo jemljejo. Ob obilici zdravil bo vsak s pomočjo svojega zdravnika zagotovo našel tista, ki njemu najbolj odgovarjajo.

Prehranska dopolnila. Trg je danes zasičen z raznimi bolj ali manj kvalitetnimi prehranskimi dopolnili. Proizvajalci nas prepričujejo, da brez njih ne moremo zdravo živeti. V resnici pa je nekatera dopolnila smiselno jemati, druga pa ne. Poleg tega je treba vedeti, da so prehranska dopolnila manj nadzorovana in za odobritev le-teh je predpisan manj zahteven postopek kot za zdravila.

Tako je varno in smiselno jemati npr. vitamina B in C, ki ju stres, ki je danes vseprisoten,  porablja v velikih količinah. Presežek teh dveh vitaminov se izloča z vodo. Tako se v telesu ne kopičita in ne povzročata škode.

Brez zdravniškega nasveta pa je nesmiselno in celo nevarno jemati vitamine, topne v maščobah (A,D,E,K). Ti  vitamini se namreč ne izločajo z vodo, ampak se ob pretiravanju z njimi v telesu kopičijo. Preveč teh vitaminov pa škoduje. Poleg tega imajo dopolnila v resnici zelo malo aktivnih učinkovin (ravno zaradi nevarnosti predoziranja), zato si z njimi bolj malo pomagamo. Odločitev o tem, ali moramo te vitamine dodajati ali ne, katere, kako in koliko časa, je tako najbolje prepustiti zdravniku.

Podobno je z minerali in drugimi snovmi. Telo z leti res ustvarja manj določenih snovi, ki jih je smiselno dodajati, prav tako pa je nekaterih snovi že v hrani malo (npr. magnezij). Vendar pa smo si tudi glede tega zelo različni, zato naj bosta vodili za jemanje dopolnil izkazana potreba in individualen pristop, saj tako preveč kot premalo nekega hranila za telo predstavlja stres, ta pa nam energijo jemlje.

Če se le da, pa je najbolje vse potrebne snovi dobiti s hrano, saj s tem dosežemo sinergijski učinek (učinek medsebojnega součinkovanja) hranil, česar z jemanjem posamičnih preparatov običajno ne moremo doseči. Že Hipokrat je dejal: »Vaša hrana naj bo zdravilo in vaše zdravilo naj bo hrana.«

GIBANJE IN POČITEK

Človek za svoje delovanje in obnovo vseskozi rabi energijo. Fizični napori zahtevajo dodatno več le-te, pa tudi naši možgani so njen velik potrošnik, saj porabijo kar 25 – 30% vse ustvarjene energije. Zato samo sedeče delo ni nujno kriterij, da potrebujemo manj energije.

Gibanje je seveda potrebno, da mišice ne atrofirajo in ne zakrnijo, pa tudi možgane je podobno treba vseskozi trenirati. Vendar pa se z leti poslužujmo manj težavnih fizičnih dejavnosti! Z gibanjem namreč energijo porabljamo, pretiravanje z napori ob morebitni energijsko revnejši ali celo napačni hrani pa pomeni še dodatno zmanjšanje razpoložljive energije.

Z leti potrebujemo tudi več spanja, saj v spanju poteka naša regeneracija. Manj spimo, slabša je naša regeneracija, več je napak, težje je delo za naše telo. Ob pridruženih drugih napakah pa se te kopičijo in pomanjkanje spanja je lahko celo usodno.

STRES IN SPROŠČANJE

Današnji tempo življenja je zelo stresen. S stresom se srečujemo na vsakem koraku in tudi če se tega ne zavedamo, nam jemlje energijo. Zato je pomembno, da ga naslovimo. Čeprav se mu ne moremo izogniti, lahko ob številnih sprostitvenih tehnikah in drugih možnostih sproščanja stresa vsak najde način, kako zmanjšati njegove škodljive vplive in s tem povečati svojo razpoložljivo energijo oz. zmanjšati njeno izgubo.

ZDRAVO DOMAČE IN DELOVNO OKOLJE

Naši predniki so se še kako zavedali pomena čistega življenjskega okolja in čistih nepremičnin. Zato so te tako fizično kot tudi energijsko čistili. O tem pričajo številni obredi, ki so jih razvili v ta namen in jih ponekod še vedno izvajajo. Sodobni zahodni človek pa se je usmeril le na fizično čiščenje nepremičnin, kar je seveda v redu, vendar pa je ob tem povsem zanemaril energijsko čiščenje. Po načelu, česar ne vidim, ne obstaja. V resnici pa danes praktično ni nepremičnine, ki ne bi bila tudi energijsko ‘bolna”, taka nepremičnina pa nam, če se tega zavedamo ali ne, si priznamo ali ne in če hočemo ali ne, življenjsko energijo jemlje. Zato je smiselno (po)skrbeti za zdravo domače in delovno okolje in nepremičnine fizično in energijsko (o)čistiti.

POMOČ AFIRMACIJE

Z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) po vzoru Narave popravimo svoj program delovanja (Jaz sem Življenje in Smrt), ki ga zaradi izvirne napake nosimo v sebi vsi in nas neizbežno vodi v pogubo (zakaj je temu tako, sem že veliko govorila v svojih prejšnjih člankih). Citirana afirmacija od nas zahteva, da razvijamo svoje kvalitete, svoje napake pa prepoznavamo, popravljamo, s predvidevanjem preprečujemo in ne ponavljamo. Za vse to svojo energijo porabljamo. Po drugi strani pa prav s takim delovanjem življenjsko energijo tudi ustvarjamo, dobivamo, povečujemo in krepimo, zato je navedena afirmacija tako pot do cilja kakor tudi cilj sam. Ta pa je po vzoru Narave brezmadežnost (odsotnost napak) in ob stalni odsotnosti Smrti (napak) večno življenje.