Je sintropija rešitev pred propadom sveta?


Nekateri znanstveniki trdijo, da je sintropija rešitev pred propadom sveta. Njihov argument je, da življenje poteka v ciklih in da se je svet (Narava, stvarstvo) že večkrat znašel pred uničenjem, pa se je potem nekako pobral in obnovil. Pa je temu res tako?

POJMI

O entropiji in sintropiji govorimo v različnih znanostih, npr. v fiziki, v organizacijski teoriji, v biologiji… Poenostavljeno povedano entropija vodi v razpad sistema. Je Smrt sistema.

Sintropija pa je nasprotje entropije, torej Življenje sistema, ki tega ureja in uravnoveša. Iz te definicije enega oz. drugega pojma bi torej lahko sklepali, da sintropija dejansko popravlja učinke entropije. Vendar pa zadeva ni tako preprosta.

POMEMBEN JE PROGRAM

Ko nihalo spustimo z neke višine, to zaniha, vendar pa je vsak naslednji nihaj zaradi delovanja zračnega upora krajši. In čez čas se nihalo ustavi. Če bi nihalo delovalo v brezzračnem prostoru, kjer upora ne bi bilo, pa bi dejansko nihalo v večnost in neskončnost.

Tako entropija kot sintropija se torej pojavita le v sistemu, v katerem obstajata dve nasprotujoči si sili.

V začetku je Narava, tista iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, delovala po programu Jaz sem Življenje. Obstajalo je samo Življenje in Življenje samo, upora ni bilo, zato tudi entropije in sintropije ni bilo.

Potem je Narava naredila napako in začela delovati po programu Jaz sem Življenje in Smrt. V takem sistemu, v katerem delujeta dve nasprotujoči si sili, od katerih ena po svoji naravi vodi v življenje in druga v smrt, pa se pojavita entropija in sintropija. Entropija predstavlja smrt sistema in ga vodi v propad, sintropija predstavlja življenje sistema in ga vodi v življenje. Vendar pa v sistemu, ki deluje po programu Jaz sem Življenje in Smrt, program sam, ne glede na to, kaj naredimo, vedno znova ustvarja Smrt. Zato napaka (Smrt), ki je uspešno ne popravimo, s časom raste in pridobiva na moči na račun Življenja. Tako se Življenje, ki s časom postaja vse manjše in šibkejše v primerjavi s Smrtjo, utrudi od stalnega popravljanja napak. Sintropija sistema je zato vse bolj nepopolna, entropija pa vse bolj raste. Red in ravnovesje v takem sistemu se vzpostavljata na vedno nižjem nivoju, vedno bližje dokončnemu razpadu (staranje sistema). In tako je edino, kar s sintropijo v sistemu s takim programom dosežemo, to, da odlagamo neizbežno. Torej smrt sistema (Narave, stvarstva, nas…), SMRTI SAME PA NI MOGOČE PREPREČITI! Rešitev v tem primeru zato ni sintropija, ampak sistem, v katerem DVOJNOSTI NE BO (kot pri nihalu, ki niha v brezzračnem prostoru, torej brez upora zraka, v večnost in neskončnost)! Česar pa s programom Jaz sem Življenje in Smrt nikakor ni mogoče doseči!

To je spoznala tudi Narava in z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) popravila svoj program delovanja. Ker pa je pred tem naredila že veliko napak, ki jih po programu Jaz sem Življenje in Smrt nikakor ni bilo mogoče uspešno popraviti, se je znašla na zadnji stopnički pred svojo dokončno smrtjo. In da bi stopila (nazaj) v življenje, mora te napake popraviti. Tako se spet srečujemo s sintropijo, vendar v nasprotni smeri. Po njenem prejšnjem programu (Jaz sem Življenje in Smrt) je bila sintropija vedno manjša in šibkejša in red in ravnovesje sta se zato vzpostavljala na vedno nižjem nivoju, vedno bližje smrti. Kot bi hodili po stopnicah navzdol iz življenja vedno bolj proti smrti. Po novem programu Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) pa sintropija deluje v smeri navzgor. Ko bo torej Narava popravljala napake, ki sta jih povzročili Smrt in entropija po programu Jaz sem Življenje in Smrt, se bosta red in ravnovesje vzpostavljala na vedno višjem nivoju, kot bi stopali po stopničkah navzgor, vedno dlje od smrti in vedno bliže življenju. In ko bo popravila vse napake (kar je v energiji, misli, že storila in se je v mislih že tudi realiziralo) in postala spet BREZMADEŽNA (brez napak), se bo dvignila (nazaj) v življenje. Takrat napak, čeprav jih bo še delala, v materiji ne bo več, ker jih bo predvidevanjem (o čemer sem že govorila v svojih člankih) že v mislih preprečevala. Tako bodo Smrt, entropija in sintropija obstajali le še v njenih mislih, v materiji pa ne. In Življenje brez Smrti (upora) bo (spet) raslo in se razvijalo, kar jo vodi v večno in neskončno življenje.

ČLOVEK IN SINTROPIJA

Človek je bil ustvarjen po podobi Narave v času, ko je ta že delovala po programu Jaz sem  Življenje in Smrt. Zato tudi mi vsi delujemo po tem programu. Vsak od nas pa ima možnost, da ga po vzoru Narave spremeni. Če tega ne bomo storili, nas bodo pokopale naše napake, saj sintropija (Življenje) danes nima več moči, da bi popravljala učinke entropije (Smrti), ki nas neizbežno vodi v smrt. Zato, če želimo živeti, MORAMO spremeniti program svojega delovanja in življenja z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič smrti v večnost in neskončnost (amen).

Z afirmacijo bomo po eni strani ustvarjali Življenje in mu po drugi dajali dajali moč za popravljanje napak. Sintropija bo tako vedno močnejša in bo vedno lažje popravljala (naše) napake, vse do očiščenja in brezmadežnosti, ko bodo zaradi sposobnosti predvidevanja napak po vzoru Narave smrt, entropija in sintropija obstajali samo še v naših mislih. O tem med drugim govori tudi Celestinska prerokba. Da bomo torej z mislimi in v mislih (v energiji) predvidevali in preprečevali svojo smrt, v materiji zato dosegali stalno brezmadežnost (odsotnost napak) ter tako dejansko živeli večno.


Komentiraj