Je zlo mogoče preprečevati, 1. del

Pa poglejmo.

AUROBORUS

Večina verjetno pozna simbol auroborusa. Gre za kačo, ki žre lastni rep. Simbol je dejansko primitivna ura. Pove, da je življenje ciklično, vendar pa tudi teče vselej le naprej. Čeprav se vsakič vračamo na isto mesto in čeprav je cikel na videz enak ciklu, je vsak naslednji dejansko drugačen. In tudi mi vsakič naslednjič nismo več isti kot prej. Kakor tudi ne vse okoli nas. Vse se torej stalno spreminja.

KNJIGA ŽIVLJENJA NARAVE

Tako se je tudi Narava, tista, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo, vse od svojega začetka dalje stalno spreminjala. Vse pa se je tudi zapisovalo. V njen DNK in v njen spomin. Zato je njeno življenje kot knjiga, ki jo lahko ‘beremo’.

V začetku je bila Narava Življenje (Bog, Dobro) in je to tudi ustvarjala. Življenje je teklo ekstremno hitro, čas pa ekstremno počasi, zato je Življenje dobesedno poletelo skozi čas in materializacija Življenja je bila takojšnja. Predvidevanje v tem programu NI  bilo mogoče, saj se je misel, ideja materializirala takoj. Vendar pa problemov ni bilo, saj je materializiralo samo Življenje (Dobro, Bog), zato je to raslo in se razvijalo. 

Potem je Narava, ki je bila do tedaj samo Življenje in Življenje samo, pri svojem ustvarjanju naredila napako in s tem ustvarila v sebi svoje nasprotje, Smrt. Tako je postala smrtna. Postala je Življenje (Bog, Dobro) IN Smrt (Vrag, Zlo) v enem. Smrt je Življenje upočasnila, čas pa je zaradi nje pospešil. Ker pa Narava napake v začetku ni zaznala, potem pa je ni znala uspešno popraviti, je Smrt Življenje s časom še naprej upočasnjevala, čas pa je zato vse bolj pospeševal. Materializacija je bila tako spet takojšnja, a za razliko od prej je vse drvelo v pogubo. Tudi v takem sistemu predvidevanje NI bilo mogoče.

V tem primeru je bilo napake mogoče popravljati šele po tem, ko so bile že narejene. Vendar pa je pri tem obstajala nevarnost, da bi Narava naredila tako veliko napako, da bi jo takoj ugonobila, ali pa, da bi s popravljanjem naredila nove napake. Poleg tega je ne glede na to, kaj je naredila, program Jaz sem Življenje in Smrt sam vedno znova ustvarjal napake (Smrt). Življenje se je tako vedno bolj utrujalo od stalnega boja s Smrtjo, zato so napake s časom vse bolj rasle. Zaradi entropije se je homeostaza vzpostavljala na vedno nižjem nivoju, vedno bliže smrti, kar bi v končni fazi pripeljalo do smrti in izničenja sistema, Narave, obstoja in nas samih. Poseben problem pa so še nezavedne napake, zato se napak (Smrti) s takim programom (Jaz sem Življenje in Smrt) nikakor ni mogoče znebiti. Preprečevanje ni mogoče, popravljanje pa je dejansko Sizifovo delo in nevarno.

PROGRAM, KI ZAHTEVA IN OMOGOČA VARNO POPRAVLJANJE IN PREPREČEVANJE NAPAK

K sreči je Narava tik pred svojo dokončno smrtjo spoznala, da s Smrtjo ni mogoče živeti in da njena napaka izhaja iz napačnega programa, po katerem živi in deluje, zato je spremenila svoj program življenja in delovanja. Z afirmacijo Jaz sem Življenje in Nič Smrti večnost in neskončnost (amen). In tako popravila izvirno napako.

Ker je vse najprej energija, je takrat v energiji (mislih, na kvantnem nivoju) čas takoj ekstremno upočasnil, saj ni bilo več Smrti, Življenje pa ni ekstremno pospešilo, kot bi zaradi odsotnost Smrti pričakovali, saj je Narava spoznala, da mora pred materializacijo stvari pretehtati, premisliti in razmisliti ter nato v materiji realizirati samo tisto, kar je zanjo dobro, kar jo vodi v življenje, slabo, kar bi jo vodilo v smrt, pa že v energiji izničiti in s tem v materiji preprečiti. To pa ji omogoča prav dejstvo, da med idejo in njeno materializacijo poteče čas, v katerem to lahko predvidi! Program Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), program 1 0, torej edini omogoča PREDVIDEVANJE in s tem PREPREČEVANJE zla. Smrt tako obstaja samo (še) v mislih (ideji, na kvantnem nivoju), v materiji pa se realizira le dobro, tisto, kar Naravo vodi v življenje. In ker z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) Življenje tudi ustvarja, ima vedno več Življenja. Njeno Življenje tako s časom spet raste na račun Smrti, ki izginja, ter bo, ko bo popravila vse svoje pretekle napake, v materiji tudi izginila. In tako bo poslej v materiji v večnost in neskončnost obstajalo samo Življenje in Nič Smrti.