Čeprav gre na videz za isto stvar, med obema pojmoma obstajajo pomembne vsebinske razlike.
LJUDJE SMO ZMOTLJIVA BITJA
Ljudje smo zmotljiva bitja in delamo napake. Napake so za nas slabe, saj nam jemljejo življenjsko energijo, in edini način, da se jih znebimo, je ta, da jih prepoznavamo, popravljamo, preprečujemo in ne ponavljamo. Zato si lahko oprostimo le to, da smo napako naredili, medtem ko si napak samih ne moremo odpuščati, saj bi jih s tem dopuščali in si tako dejansko škodovali.
Z oproščanjem spoznamo in priznamo, da je slabo dejanje, ki smo ga storili, SLABO, DA SMO TOREJ NAREDILI NAPAKO, vendar pa sebi in drugim damo možnost, da NAPAKO POPRAVIMO tako, da je več ne ponovimo.
OPROSTITI pomeni zavedati se in razumeti, da je nekdo naredil nekaj slabega, dejanje samo pa dejansko obsodimo in ga ne odpustimo.
Z odpuščanjem pa sporočamo, da je storjeno slabo dejanje DOBRO, DA NI NAPAKA IN DA JE ZATO TUDI NI TREBA POPRAVLJATI. ZATO SLABA DEJANJA LAHKO PONOVIMO OZ. PONAVLJAMO.
ODPUŠČANJE tako dejansko pomeni dopuščanje slabih dejanj.
PRIMER
Morda bomo povedano najlažje razumeli na primeru.
Nekdo ukrade kruh, ker je lačen. Vi mu oprostite, da je to storil, dejanje samo, torej krajo, pa obsodite. S tem mu sporočite, da razumete, zakaj je to naredil, vendar pa mu tudi poveste, da je bilo njegovo dejanje napačno. Tudi če se vam opraviči, kar pomeni, da ve, da ni naredil prav, mu oprostite le to, da se je to zgodilo, ne pa kraje same, saj bi mu sicer sporočili, da je naredil prav in da lahko krade še naprej.
Če smo sami tisti, ki smo ukradli kruh, pa si lahko oprostimo, da smo to naredili, ker smo bili lačni. Kraje same pa si ne odpustimo, ampak jo dejansko obsodimo, saj bi si sicer povedali, da je napačno dejanje, torej kraja, v redu in da lahko to počnemo še naprej.
RAZUMNO IN NERAZUMNO RAVNANJE
Oproščanje je razumno ravnanje, saj z njim sebi in drugim omogočamo, da svoje napake prepoznamo in popravimo, jih preprečujemo in ne ponavljamo. S tem krepimo Dobro in vsi napredujemo v pravo smer. Odpuščanje pa je dejansko nerazumno ravnanje, saj s tem sebi in drugim povemo, da čeprav je nekaj narobe, je tako prav, zato ni treba ničesar spreminjati. Tako pa krepimo Zlo in napredka v pravo smer ne moremo pričakovati.
Čista Duša 