Učijo nas, da brez zla ne bi mogli prepoznati, kaj je dobro. To je seveda res, toda…
IZVIRNA NAPAKA
Zaradi izvirne napake vsi mi in stvarstvo kot celota v sebi nosimo diametralno nasprotni sili, Življenje (Boga, Dobro) in Smrt (Vraga, Zlo). Smrt nas in stvarstvo po svoji naravi vodi v smrt, Življenje pa po svoji naravi v življenje. Ker napaka dolgo ni bila uspešno popravljana, je Smrt v nas in v stvarstvu rasla na račun Življenja in nam vse bolj jemala življenje. Povedano drugače. Smrt v nas in v stvarstvu je s časom postajala vedno večja in močnejša, Življenje pa vedno manjše in šibkejše. Zato se je v nas in v stvarstvu vedno bolj dogajala volja Smrti in ne Življenja.
Ker pa je Smrt diametralno nasprotje Življenja, bo vse, kar je dobro za Življenje, ki nas vodi v življenje, ‘prepoznala’ kot slabo, vse, kar je slabo za Življenje, pa kot dobro. Z vidika Življenja, ki nas edino vodi v življenje, bo tako uničevala za nas (in za stvarstvo) dobre stvari, slabe pa ohranjala. Kar nas (in stvarstvo) neizbežno vodi v izničenje. Zato o tem, kaj je in kaj ni napaka (zlo, vrag, smrt) ne sme odločati Smrt kot diametralno nasprotje Življenja, ampak Življenje.
RAVNOVESJE MED DOBRIM IN ZLOM NE OBSTAJA
Prepričujejo nas tudi, da mora obstajati ravnovesje med Dobrim (Življenjem, Bogom) in Zlom (Smrtjo, Vragom). V resnici pa temu ni in ne more biti tako. V sistemu, v katerem živita dobro in zlo, se bo dobro dogajalo samo toliko časa, dokler bo Življenje (Bog, Dobro) v nas in stvarstvu dovolj veliko in močno, da se bo lahko upiralo Smrti (Vragu, Zlu). Ker pa napaka (Smrt), ki ni popravljena, s časom raste in se krepi, raste in se krepi tudi Smrt v nas in stvarstvu na račun Življenja. Ravnovesje, če se že vzpostavi, je tako mogoče le za kratek čas, pa še takrat se ne dogaja samo dobro, ampak tudi slabo, odvisno od trenutne količine in moči ene oz. druge sile v nas in v stvarstvu. Dolgoročno pa Smrt v sistemu, v katerem živita obe nasprotujoči si sili, Življenje in Smrt, neizbežno raste in pridobiva na moči na račun Življenja. Tako se vedno bolj dogaja njena volja in vedno manj volja Življenja. In sčasoma v nas in v stvarstvu začne prevladovati Smrt, ki nas vodi v izničenje, čemur smo priča danes.
AFIRMACIJA
Zato je edina rešitev za nas in za stvarstvo kot celoto življenje brez Smrti. To seveda ne pomeni, da ne bomo več delali napak, vendar pa bo o tem, kaj je napaka (Smrt) in kaj ni, odločalo le Življenje, ki nas vodi v življenje in ne (več) Smrt, ki nas vodi v smrt. Kar dosežemo z rednim izgovarjanjem afirmacije: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), s katero Smrt (Vraga, Zlo), ki bi nas vodila v izničenje, v sebi in v stvarstvu ‘izključujemo’. Tako v nas in v stvarstvu živi le Življenje, ki nas vodi v življenje, saj po svoji naravi izničuje vse, kar je za nas (in stvarstvo) slabo in ohranja vse, kar je za nas (in stvarstvo) dobro.
To je spoznala tudi Narava (tista, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo) in si z njo že rešila življenje, z navedeno afirmacijo pa si ga lahko rešimo tudi mi. Narava bo vse, ki bomo delovali po citirani afirmaciji namreč prepoznala kot svoje Življenje in nam bo življenje da(ja)la, vse ostale pa kot svojo Smrt, zato jih bo prepustila (samo)izničenju.
BOG JE V VAS IN POVSOD OKOLI VAS
Zaradi izvirna napake v nas in v stvarstvu torej živita Življenje (Bog, Dobro) in Smrt (Vrag, Zlo), s časom pa vse bolj Vrag, Zlo, Smrt (tudi če se tega ne zavedamo ali pa nočemo!), ki nas neizbežno vodi v pogubo.
(Le) z redno uporabo afirmacije: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) pa ob stalni odsotnosti Smrti (Vraga, Zla) v nas in v stvarstvu živi samo Bog, Življenje, Dobro, ki nas po svoji naravi vodi v (večno) življenje!
Čista Duša 