
Lahko z mislimi, afirmacijami spreminjamo svoja življenja?
DELOVANJE MOŽGANOV
Čeprav so naši možgani in njihovo delovanje kljub napredku znanosti še zelo neraziskano področje, danes že vemo, da so po eni strani naš nadzornik in po drugi strani naš zvesti služabnik. Zato dejansko ustvarjajo resničnost, kot jim jo sami zapovedujemo. Problem pri tem je, da se mnogih svojih ‘ukazov’ ne zavedamo. Vendar pa z zavestnim usmerjanjem svojih misli vplivamo na VSE svoje zapovedi, ne glede na to, ali jih dajemo zavestno, hote in vede ali podzavestno oz. nezavedno, nehote in nevede. Zato z afirmacijami dejansko po eni strani lahko nadzorujemo svoje ‘ukaze’ in po drugi strani spreminjamo tiste, ki so za nas slabi.
PRAVILA PRI DELU Z AFIRMACIJAMI
Pri delu za afirmacijami velja opozoriti na nekaj pravil.
- Na nivoju misli afirmacije delujejo oz. se realizirajo takoj, v materiji pa z določenim zamikom. Zato je treba pri njih vztrajati in jih stalno izgovarjati, da s tem ves čas potrjujemo svojo odločitev.
- Če svojo odločitev (zavestno ali nezavedno, hote ali nehote, vede ali nevede) spremenimo, z novo afirmacijo in drugačno mislijo izničimo oz. ‘povozimo’ predhodno odločitev. Zato se ta v materiji ne bo realizirala.
- Čeprav slika pregovorno pove več kot tisoč besed, jo je ravno zaradi tega mogoče razlagati na številne načine. Zato je vizualizacija za naše možgane, ki so po eni strani zelo ‘pametni’, po drugi pa zelo ‘neumni’, prešibko in premalo jasno navodilo, kaj od njih zahtevamo, medtem ko je Beseda, afirmacija (izgovorjena po tiho, še bolje pa na glas), ki je bolj materializirana, močnejši in bolj jasen ukaz, kaj jim je storiti.
- Seveda pa mora biti Beseda, afirmacija kratka, jasna, nedvoumna in izražena v trdilni obliki. Kar je z Besedo lažje doseči kot s sliko (vizualizacijo).
ZAKAJ SE ENE AFIRMACIJE REALIZIRAJO TUDI V MATERIJI IN DRUGE NE
Vse, kar obstaja, je najprej misel, vsaka misel pa je afirmacija. Na nivoju misli (energije) se vse afirmacije realizirajo takoj, saj ima misel veliko hitrost in zelo majhno maso. Na nivoju materije pa se nekatere afirmacije realizirajo in druge ne.
Eden od razlogov za to je, da ne upoštevamo zgornjih pravil.
Drugi razlog pa je izvirna napaka.
IZVIRNA NAPAKA
Zaradi izvirne napake vsi ljudje v sebi nosimo nasprotujoči si sili, Življenje IN Smrt, pri čemer nas Življenje vodi v življenje, Smrt pa v smrt. Tako svojim možganom zavestno ali nezavedno, vede ali nevede in hote ali nehote stalno dajemo nasprotujoče si zahteve, ukaze, kakšno življenje naj kot naš služabnik ustvarjajo. In če tega ne spremenimo, dejansko sami sebi kopljemo jamo, saj Smrt kot napaka, če je ne popravljamo, s časom raste na račun našega Življenja in nas neizbežno vodi v pogubo. Naši možgani pa to naše navodilo zvesto izpolnjujejo ter ustvarjajo resničnost, kot jim jo ukazujemo. Če torej želimo to spremeniti, moramo spremeniti svoje generalno navodilo svojim možganom. Popraviti moramo izvirno napako. To storimo z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
NOV UKAZ MOŽGANOM
Navedena afirmacija je novo naročilo, navodilo, ukaz našim možganom, naj za razliko od prej, ko smo zaradi izvirne napake zavestno ali nezavedno, vede ali nevede in hote ali nehote pristajali na afirmacijo: Jaz sem Življenje IN Smrt, kar nas je neizbežno vodilo v pogubo, ustvarijo življenje brez smrti! Afirmacija: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) je afirmacija vseh afirmacij, saj je po eni strani dovolj splošna in po drugi dovolj natančna, da popravi izvirno napako, hkrati pa razen nje ne potrebujemo nobenih drugih afirmacij, saj ta od nas zahteva in nam na nam razumljiv način pomaga, da prepoznamo tudi vse naše ostale iz izvirne izhajajoče napake (smrti), jih popravimo, ne ponavljamo in preprečujemo nove. Naša naloga je le, da jo ves čas izgovarjamo, po drugi strani pa, da pravilno razumemo njene namige, kaj nam je storiti, kar zahteva stalno, vztrajno in odgovorno delo na sebi. Tako je delo s citirano afirmacijo po eni strani zelo enostavno, po drugi pa lahko tudi zelo težko in zapleteno.
VSE JE ODVISNO OD NAS SAMIH
Naši možgani so torej (tudi) naše orodje in ustvarili bodo resničnost, kot jim jo sami ukazujemo! Ločnica med življenjem in smrtjo je afirmacija Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) in njeno stalno izvajanje. Ali bomo to delali ali ne, pa je odvisno od vsakega od nas. Zato je naša usoda dejansko odvisna od nas samih.
Vendar pa je treba poudariti, da tudi ob stalnem delu z navedeno afirmacijo to ne pomeni, da se bo vedno zgodila naša volja! Zagotovo pa se bo vedno zgodila volja Življenja (Boga, Dobrega), ki nas vodi v življenje in ne volja Smrti (Vraga, Zla), ki bi nas vodila v smrt!