Ljudje me pogosto sprašujejo, ali sta vera in religija (verstvo) eno in isto. Ne!
VERA
Vera je osebni odnos vsakega posameznika do Boga oz. svetega (ali česarkoli drugega), je svobodna, nihče ti ne določa, kako moraš verovati, čemu lahko oz. moraš verjeti in čemu ne, dopušča dvom, ki omogoča napredek.
RELIGIJA
Religija pa je družbeni sistem, ki ga nekdo postavi in s tem ljudem da navodilo, kako morajo verovati. Med najpomembnejše elemente vsake religije sodijo zapovedi, prepovedi, pravila in obredi, ki se s časom praviloma ne spreminjajo, ter organiziranost.
Svetovne religije (hinduizem, budizem, judovstvo, krščanstvo, islam…) delujejo kot institucije, njihova glavna zapoved pa je, da njeni člani NE SMEJO DVOMITI oz. MORAJO VERJETI IN DELOVATI tako, kot jim nekdo (začetnik, vodja, cerkev…) zapoveduje. In ker človek ne sme dvomiti, dejansko ne dopuščajo svobodnega razmišljanja. Sčasoma se sprevržejo v svoje nasprotje, saj ko in če ne dopuščaš dvoma, tudi ne more biti napredka.
Kakor hitro pristanemo na institucionalizacijo, torej izgubimo versko svobodo. Zato ni pokazatelj vernosti posameznika njegova pripadnost različnim cerkvam oz. religijam. Da si veren, ne potrebuješ nobene institucije, medtem ko vse institucije potrebujejo svoje vernike (člane).
NAPAKA RELIGIJ
Napaka vseh religij je, da so rigidne (toge). Vse imajo nekaj prav, saj vsaka izraža določeno trenutno razvojno stopnjo in spoznanje Narave (tiste, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človek). Vendar pa nobena nima vsega prav, ker ne upoštevajo dejstva, da se je Narava ves čas razvijala in se še vedno stalno spreminja! Prepiranje o tem, katera religija je bolj prava, je zato nesmiselno.
Prav tako mora božjo resnico razlagati Bog. Napaka religij pa je, da to resnico razlaga človek, ki zaradi izvirne napake v sebi nosi nasprotujoči si sili, Življenje (Boga, Dobro) in Smrt (Vraga, Zlo). Zaradi tega o isti stvari obstajajo številna različna in celo protislovna tolmačenja in zato nam religije ne morejo dati pravega in enoznačnega odgovora na katerokoli vprašanje.
ZLORABA VERE
Pravi odgovor nam tako lahko da le vera, ki ni obremenjena s tem, kako moramo prav verjeti oz. verovati. Zato lahko neobremenjeno raziskujemo in iščemo resnico. Vendar pa se je človek v življenju Narave pojavil, ko je ta že bila Dobro (Bog, Življenje) IN Zlo (Vrag, Smrt), zato mi vsi v sebi nosimo ti dve nasprotujoči si sili. Zaradi te dvojne narave človeka pa lahko pride in žal tudi prihaja tudi do zlorabe vere in resnice, saj človek bodisi ne ve ali noče vedeti, kdaj mu ‘govori’ ena in kdaj druga sila, lahko pa celo zavestno uporablja svoja spoznanja v zle namene, kar je danes na žalost pogost pojav.
BOŽJA RESNICA
Ko iščemo pravo božjo resnico, je torej treba upoštevati dejstvo, da je bila Narava v začetku samo Dobro, Bog, Življenje, potem je naredila (izvirno) napako in s tem v sebi ustvarila svoje nasprotje, Zlo, Vraga, Smrt. Ker napake takrat ni znala uspešno popraviti, je smrt s časom rasla na račun njenega življenja. K sreči pa je Narava tik pred svojo dokončno pogubo spoznala način, kako napako uspešno popraviti ter postala Večni Bog.
Zaradi izvirne napake smo celotno stvarstvo in mi vsi danes protislovna bitja, v katerih živita Dobro in Zlo, Življenje in Smrt. In edina pot, da nam res ‘spregovori’ le Bog (Življenje, Dobro) in da tako spoznamo pravo božjo resnico, je, da Smrt (Vraga, Zlo) v sebi izključujemo. To pa dosežemo z rednim in stalnim izgovarjanjem afirmacije: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen).
Čista Duša 