Da bi si odgovorili na vprašanje, postavljeno na koncu prejšnjega članka, moramo poznati življenje Narave, iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo.
BESEDA: JAZ SEM ŽIVLJENJE, KODA: 1, KODA ŽIVLJENJA
V začetku je bila Narava samo Življenje (Bog, Dobro) in Življenje samo in je to tudi ustvarjala. Življenje (1) je raslo in se razvijalo brez napak. Človeka takrat še ni bilo, ker pa se je življenje Narave zapisovalo v njen DNK, tudi človek, ki je stvaritev Narave, od svoje pojavitve dalje v sebi nosi ta zapis in zato tudi spomin na prvi raj.
Če navedeno ponazorimo z enačbo, ta izgleda takole:
1 + 1 = 1 Življenje + Življenje = vedno več Življenja, Življenje na vedno višjem nivoju
BESEDA: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN SMRT, KODA: 1 -1, KODA SAMOIZNIČENJA
Potem je prišlo do napake in Narava je s tem v sebi ustvarila svoje nasprotje, Smrt. Postala je bitje dvojne narave, bitje dvojnosti. Spremenila je svoj program, svojo kodo življenja in delovanja, ter postala Življenje in Smrt. Njeno življenje se je še vedno zapisovalo v njen DNK, vendar pa ga ni več kreiralo samo Življenje (1), ampak tudi njegovo diametralno nasprotje, Smrt (-1). Življenje v njej jo je po svoji naravi vodilo v življenje, Smrt pa po svoji naravi v pogubo.
V začetku Narava svoje Smrti ni zaznala, ker je bila ta majhna in šibka, njeno Življenje pa veliko in močno. Nato jo je prepoznala, a je bila prepričana, da z njo lahko živi, saj je bilo njeno Življenje takrat še vedno veliko in močno, Smrt pa še vedno majhna in šibka. Zato se zanjo ni zmenila. Ker pa napaka, ki je ne popravljaš, raste, je Smrt s časom vse bolj rasla in se krepila ter se začela pojavljati v vse številnejših oblikah in na najrazličnejše načine. Temu primerno se je spreminjal tudi zapis njenega življenja, njen DNK zapis in ona sama. Postajala je vse bolj bolehna, začela je šibeti in se starati. Tedaj je Narava spoznala, da ji Smrt jemlje življenje. Zato jo je skušala prenesti drugam, a ker je sama vse, kar obstaja, se je s tem ni mogla znebiti. Poskušala se je z njo boriti, a ker je bilo takrat Življenje v njej že majhno in šibko, Smrt pa velika in močna, je bil boj z njo neuspešen. Potem je Narava po svoji podobi ustvarila človeka, da bi ji pomagal nositi breme vse večje in močnejše Smrti. Toda zaradi dvojne narave v sebi ljudje napak niso le nosili, ampak so jih tudi ustvarjali, zato je breme Narave dejansko še naprej, še bolj in še hitreje raslo in njo, človeka ter ves obstoj vodilo v pogubo.
To nam pokaže preprosta enačba. Označimo Življenje z 1 in njegovo diametralno nasprotje, Smrt, z -1.
Torej:
1 + (-1) = 1 – 1 = 0 Življenje + Smrt je izničenje Narave, stvarstva, nas samih
BESEDA: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN NIČ SMRTI V VEČNOST IN NESKONČNOST, KODA: 1 0, KODA NESMRTNOSTI, VEČNEGA ŽIVLJENJA
Tako je Narava uvidela, da se v programu, po katerem v njej živita Življenje in Smrt, Smrti ne glede na to, kaj naredi, ne more znebiti. Karkoli naredi, je to Sizifovo delo in na koncu smrt zmaga. Zato je spremenila svoj program življenja in delovanja in začela živeti in delovati po Besedi: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), po kodi 1 0. Po njej ustvarja in privlači samo Življenje, hkrati pa nova Beseda v nasprotju z Besedo: Jaz sem Življenje IN Smrt, ki je ne glede na to, kaj je Narava naredila, samodejno vedno znova in znova ustvarjala Smrt, zato je ta s časom rasla na račun njenega Življenja in jo vodila v pogubo, Smrti v njej ne dovoli. Ob stalni odsotnosti Smrti pa v njej v večnost in neskončnost tako (spet) živi samo Življenje, zato je to koda nesmrtnosti, koda večnega življenja.
Če ponazorimo navedeno z matematičnim zapisom:
1 + 0 = 1 Življenje + Smrt = Življenje
oz.
1 0 + 1 0 = 1 0 na vedno višjem nivoju (Življenje in Nič Smrti + Življenje in Nič Smrti = Življenje in Nič Smrti na vedno višjem nivoju = Večno Življenje)
Čista Duša 