Ljudje hočejo vedeti več in več, kar je v redu, vendar pa iz različnih razlogov marsičesa tudi ne razumejo oz. razumejo napačno. Zato prihaja do zlorab, napačnih interpretacij in posledic, ki niso v prid človeštvu in Naravi.
PSEVDO OZ. KVAZI RESNICA IN RESNICA
Človeški možgani delujejo tako, da ne prenesejo negotovosti. Ker pa nismo vsi strokovnjaki za vse, kot nas skušajo prepričati nekateri, pa tudi strokovnjaki si o isti stvari niso enotni, luknje, ki nastanejo zaradi nevednosti oz. nerazumevanja, in dvome, ki nastanejo zaradi neenotnosti stroke, naši možgani kompenzirajo s psevdo (navidezno, lažno) resnico. Velikokrat izrečena kvazi resnica pa sčasoma postane resnica.
Tako je tudi Sveto pismo polno resničnih zgodovinskih dejstev, pa tudi kvazi resnic in metafor. Če pogledamo samo Novo zavezo in pustimo ob strani dejstvo, kako je nastala ter da je bilo besedilo nič kolikokrat popravljeno, je ta zapisana zelo shizofreno. O isti stvari lahko na različnih mestih najdemo popolnoma nasprotujoče zapise. Samo za primer. Na enem mestu beremo: »Izločite hudiča iz svoje srede«, na drugem pa: »Če vas kdo udari po levem licu, nastavite še desnega.« Prva zapoved torej pravi, naj hudiča prepoznamo in izločimo, po drugi pa naj bi pristajali na vse, kar se nam dogaja, tudi na zlo.
Tudi na sodobnih medijih, npr. na internetu, o isti stvari najdemo popolnoma različne interpretacije. Zato je danes ‘resnic’ o neki stvari skoraj toliko kot je ljudi, te ‘resnice’ pa se lahko med sabo zelo razlikujejo in si celo popolnoma nasprotujejo. Še zlasti pa je težko ločiti kvazi resnice od prave resnice na področju duhovnosti, kjer stvari niso vedno evidentno vidne in oprijemljive.
BOŽJO RESNICO LAHKO PRAVILNO RAZLAGA LE BOG IN TISTI, KI JIH JE ON ZA TO ‘POOBLASTIL’
Tako pravo božjo resnico, ki je precej drugačna od tega, kar večina pojmuje kot resnico, poznajo le nekateri. Tisti, ki so izkazali svojo vdanost Naravi (iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja, tudi človeštvo), ki se je od Boga preko smrtnika prerodila v večnega Boga. Tisti pravilno razumejo njene največje skrivnosti in imajo njeno ‘pooblastilo’, da razlagajo njeno resnico. In resnica je, da je Narava zaradi izvirne napake zbolela za rakom.
NI POMEMBNA KVANTITETA, AMPAK KVALITETA
Rak je bolezen, pri kateri se izrojene celice nenadzorovano množijo. Vendar pa nam rak jemlje življenje, zato se ga moramo, če želimo bolezen premagati, nekako znebiti. Ker teh celic ni mogoče več spremeniti nazaj v dobre, je edina rešitev, da jih na nek način uničimo. Bodisi rakav tumor odrežemo, ga obsevamo, izničimo s kemoterapijo… V nasprotnem primeru bo rak prej ko slej uničil nas.
Tako v resnici ni pomembna kvantiteta, kajti pri raku je število celic veliko, vendar so to pretežno izrojene celice, ki se nenadzorovano množijo in nam škodijo, ampak je najpomembnejše to, da so naše celice zdrave. Tudi če jih je malo, je namreč dejstvo, da se iz ene same ZDRAVE matične celice (sčasoma) lahko prenovi celoten organizem.
Tudi Narava je spoznala, da njena rešitev ni v ustvarjanju vedno novih in novih celic (tudi ljudi) z isto izvirno napako, ker jo to vodi v pogubo, ampak je rešitev v toliko celicah, kot jih rabi za življenje, vendar pa morajo te biti zdrave. Zdrave pa so tiste brez izvirne in iz nje izhajajočih napak, brez smrti. Zato je spremenila program svojega delovanja in namesto po programu: Jaz sem Življenje in Smrt, po katerem je živela in delovala prej in jo je neizbežno vodil v pogubo, sedaj deluje po programu: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), ki jo vodi v (večno) življenje (podrobneje o tem sem pisala v svojih prejšnjih člankih).
RAZUMI, KDOR MORE
Že Sveto pismo na več mestih omenja besede: »Razumi, kdor more.« Iz tega jasno izhaja, da kljub temu, da smo si na videz ljudje podobni, nimamo vsi enake vloge in naloge (poslanstva) v življenju, nimamo vsi enakih (tudi duhovnih) sposobnosti in nismo vsi na isti strani (božji oz. hudičevi). Zato nikakor ne morem pristajati na to, da smo vsi bratje in sestre, kot nas učijo nekateri, saj se sama z zlom in zlimi nikakor ne morem in nočem bratiti. Zaradi izvirne napake je danes sicer več slabega kot dobrega in tudi več slabih ljudi kot dobrih, vendar pa imajo prav zato dobri toliko bolj pomembno nalogo oz. poslanstvo in večje ‘pristojnosti’. Tem ljudem (angelom) je znana božja, odrešilna resnica. To je življenje z in po afirmaciji (Besedi): Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). In čeprav jo živijo in oznanjajo vsem, je tema ne bo sprejela, ker je ne bo razumela. Tako je usoda zla in zlih v Besedi in z Besedo dejansko že zapečatena, Narava pa ozdravljena, čeprav se to v materiji danes še(le) dogaja.
Čista Duša 