
Akaša v sanskrtu pomeni prostor, nebo. Kot ima naša duša v osmi čakri zapis o svojem življenju, tako je akaša zapis o življenju Narave (Izvira), iz katere vse izhaja in v kateri vse obstaja. Tudi človeštvo. In kot ima človek telo, ki deluje na osnovi zapisa, programa, ga ima enako tudi Narava.
Akaški zapisi so torej Knjiga življenja našega Izvira, naše stvarnice, Narave.
Glede na njen program delovanja pa njeno življenje razdelimo na tri obdobja.
PROGRAM: JAZ SEM ŽIVLJENJE
V začetku, če se ne ukvarjamo z vprašanjem, kdaj in kako se je to zgodilo, je bila Narava samo Življenje in Življenje samo in je kot stvarnica to tudi ustvarjala. Delovala je po programu: Jaz sem Življenje. Čas je tekel ekstremno počasi, življenje pa ekstremno hitro in realizacija (Življenja) je bila zato takojšnja. Za lažjo predstavitev označimo to dejstvo s soncem, ki predstavlja Življenje.

Življenje je po programu Jaz sem Življenje raslo in se razvijalo.

PROGRAM: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN SMRT
Nato je Narava naredila napako in V SEBI ustvarila svoje nasprotje: Smrt. S tem je spremenila tudi svoj program delovanja. Od tedaj je delovala po programu: Jaz sem Življenje IN Smrt.
V začetku je bila Smrt majhna in je Narava sploh ni zaznala. Kljub temu pa je zaradi Smrti njeno življenje upočasnilo, čas pa je zaradi Smrti pospešil.

Ker Narava napake ni popravila, je Smrt v njej rasla. Čas je zato vse bolj pospeševal, njeno življenje pa je upočasnjevalo.

Narava je spoznala, da ji Smrt streže po življenju in skušala se je je na vse načine znebiti. Toda ker je ni znala izničiti, je Smrt še naprej rasla in ji vedno bolj stregla po življenju. Narava je postala ujetnica svoje Smrti.

In ne glede na to, kaj je storila, je v okviru programa: Jaz sem Življenje in Smrt Smrt v njej nezadržno rasla, saj jo je program sam vedno znova ustvarjal. Na račun njenega Življenja. Čas je zato še bolj pospeševal, njeno življenje pa še bolj upočasnjevalo. Realizacija je bila takojšnja in Narava se je znašla pred lastno pogubo.

PROGRAM: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN NIČ SMRTI V VEČNOST IN NESKONČNOST (AMEN)
In šele takrat, tik pred svojo smrtjo, ko je njeno življenje že teklo ekstremno počasi, čas pa tako ekstremno hitro, da je dobesedno poletel skozi njeno življenje, je v enem samem trenutku (u)videla vse svoje življenje in doumela, da napaka izhaja iz programa, po katerem živi. Ter da svojo največjo napako lahko popravi le, če spremeni svoj program delovanja. Tako je namesto po programu Jaz sem Življenje in Smrt začela delovati po programu: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). V programu, duhu, energiji, misli, na kvantnem nivoju, se je ta sprememba zgodila takoj, kar ji je dobesedno rešilo življenje. Označimo to dejstvo z zlatim soncem.

Čas je zaradi odsotnosti Smrti takoj spet ekstremno upočasnil, njeno življenje pa ni pospešilo, kot bi zaradi odsotnosti Smrti pričakovali, ampak je ostalo ekstremno počasno. Narava je iz izkušnje svoje skorajšnje smrti namreč ugotovila, da ne ustvarja le dobrih stvari, ampak tudi slabe. Zato ni dobro, da se vse materializira (utelesi) takoj, kajti to je lahko zanjo tudi slabo in celo usodno. Torej potrebuje pri ustvarjanju čas za premislek in presojo, da zadeve predvidi, dobre stvaritve nato dejansko realizira v materiji (telesu), slabih pa ne in jih s tem preprečuje! Zato se je realizacija njenega novega programa, hkrati ko se je v duhu, energiji, na kvantnem nivoju že zgodila v trenutku, v materiji, v telesu, ekstremno upočasnila in bo potekla z zamikom in postopoma.

Ob stalni odsotnosti Smrti pa bo po programu: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) nato Življenje še naprej stalno raslo in se razvijalo, kar je recept za večno življenje.
