Zakaj je afirmacija: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) rešitev vseh naših problemov


Mnogi ljudje se zavedajo moči afirmacij in nekaterim so tudi spremenile življenje. Vendar pa so afirmacije lahko tudi dvorezen meč. Razen ene, ki pa rešuje vse naše težave.

NAJVIŠJA VREDNOTA JE ŽIVLJENJE

Če želimo, da se karkoli z nami dogaja, moramo najprej živeti. Zato je najvišja vrednota ŽIVLJENJE, vse ostale vrednote (zdravje, sreča, ljubezen, kariera, …) pa izhajajo iz te vrednote in so ji podrejene.

PROGRAM: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN SMRT

Zaradi izvirne napake VSI nosimo v sebi program: Jaz sem Življenje IN Smrt. Označimo Življenje z 1 in Smrt kot njegovo diametralno nasprotje z -1. Program našega delovanja 1 -1 je nadrejen vsem podprogramom (zdravje, sreča, ljubezen, kariera, …). 

Grafično:

In ne glede na to, kaj naredimo, nas s časom vodi v pogubo. To nam pokaže preprosta enačba.

1 +  (-1) = 1 – 1 = 0          (Življenje + Smrt = izničenje nas samih)

Če v okviru programa 1 -1 skušamo spremeniti katerega od podprogramov, s tem ne spremenimo glavnega programa! Zato bo ta še vedno deloval. In čeprav bomo morda z voljo uspeli popraviti katerega od podprogramov, npr. z afirmacijami: Jaz sem zdrav, Jaz sem srečen, Jaz sem…, bomo v najboljšem primeru dosegli modifikacijo samo na tem področju, pa še to le začasno, lahko pa se bo zaradi tega poslabšalo stanje na drugih podprogramih. Poleg tega tudi ne vemo, kaj je za nas dejansko dobro, saj po tem programu nosimo v sebi dve nasprotujoči si sili, od katerih nas Življenje po svoji naravi vodi v življenje, Smrt pa po svoji naravi v smrt. Zato lahko kljub temu, da mislimo, da delamo prav, naredimo ravno narobe. In tako ne moremo pričakovati dobrega izida.

Program 1 -1 torej deluje PROTI NAM in nam bo SKUŠAL DOBRO PREPREČITI na vseh podpodročjih našega življenja. In tudi če se bomo proti temu borili, nam bo sčasoma zmanjkalo moči, da bi se stalno upirali Smrti, ki izhaja iz glavnega programa in je nismo ‘izključili’. Program pa nima čustev, zato bo deloval, tudi če mi trpimo neznosne muke.

V programu 1 -1 smo mi tisti, ki moramo popravljati napake svojega glavnega programa, pri čemer pa dejansko trajnega uspeha ne moremo doseči, saj ta(k) program sam vedno znova ustvarja napake (Smrt). Tako je od moči in količine Življenja v nas odvisno, koliko časa bomo temu lahko parirali, na dolgi rok pa je naše delo dejansko Sizifovo delo, obsojeno na propad, saj v takem programu na koncu Smrt neizbežno zmaga nad Življenjem in nas pogubi.

Ta(k) glavni progam tako dejansko predstavlja umiranje na obroke! Zato ni rešitev v naši borbi s takim glavnim programom, ker je ta vnaprej obsojena na propad, ampak je rešitev v spremembi glavnega programa!

PROGRAM: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN NIČ SMRTI V VEČNOST IN NESKONČNOST (amen)

Sprememba glavnega programa deluje na vse podprograme našega življenja avtomatično! Ker s spremembo glavnega programa od sebe zahtevamo, da v nas živi in deluje samo Življenje (1) in Nič Smrti (0), se bo to (postopoma!) realiziralo tudi na vseh podpodročjih (podprogramih) našega življenja, saj so naši možgani tisti, ki naše ukaze izpolnjujejo.

Torej:

1 + 0 = 1             (Življenje + Nič Smrti = Življenje)

Grafično:

Afirmacija (program): Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen) SKRBI ZA NAS KOT ODGOVOREN STARŠ, KI NAM ŽELI VSE DOBRO. Na vseh (pod)področjih našega življenja. Mi pa postanemo KOT OTROCI, ki to sprejemamo, saj vemo, da je prav to za nas najboljše! Program 1 0 napak (Smrti) v nas ne dovoli, v nobenem od podprogramov našega življenja, zato nas ‘kaznuje’ (opozarja), ko naredimo kaj narobe in ‘nagrajuje’, ko naredimo prav! Tako bomo (postopoma) prepoznali vse svoje napake, da jih bomo lahko popravili, preprečevali in ne ponavljali. Prepoznali pa bomo tudi svoje kvalitete, da jih bomo razvijali. In čeprav se po tem programu ne bo vedno zgodila naša volja, se bo vedno zgodila volja Življenja, ki nas po svoji naravi vodi v življenje in ne volja Smrti, ki bi nas zanesljivo vodila v pogubo! Program 1 0 tudi nikoli ne bo obupal nad nami, če le mi ne bomo nad njim. Obračal se bo na nas v nam razumljivem jeziku, zato ni bojazni, da ne bi prepoznali svojih napak oz. svojih kvalitet in da ne bi razumeli, kaj nam je storiti. Vendar pa je naša naloga poleg prepoznavanja svojih napak in kvalitet ter ustreznega ravnanja z njimi tudi ta, da afirmacijo redno in čim pogosteje izgovarjamo in s tem ves čas potrjujemo svojo odločitev, da želimo živeti brez smrti. S tem bomo programu 1 0 dajali moč, da opravi svojo nalogo, mi pa bomo tako ŽIVELI IN NE (VEČ) UMIRALI NA OBROKE.


Komentiraj