Večina od nas je že slišala za pojem reinkarnacije ali ponovnega utelešenja. Pa ste vedeli, da obstaja reinkarnacija v smrt in reinkarnacija v življenje?
SPREMEMBA MISELNOSTI IN DELOVANJA NARAVE
Narava (Izvir, Obstoj), ki je vse, kar obstaja, je bila v začetku (če se ne ukvarjamo s tem, kdaj in kako je so tega prišlo) samo Življenje (Dobro, Bog) in Življenje samo in kot stvarnica je to tudi ustvarjala. Bil je prvi raj. Potem je pri svojem kreiranju naredila napako. S tem je v sebi ustvarila svoje diametralno nasprotje, smrt. V začetku je bila napaka (smrt) majhna, zato je Narava niti ni opazila. Ker pa je ni popravila, je ta s časom rasla. Takrat jo je zaznala, vendar je mislila, da z njo lahko živi. Ker pa napaka, ki ni popravljena, s časom raste, je tudi smrt v njej še naprej rasla. Začela se je pojavljati v vedno številnejših oblikah in na najrazličnejše načine, ji vedno bolj jemala življenjsko energijo ter jo vodila v pogubo. Tedaj je Narava spoznala, da z napakami (smrtjo) vendarle ne more živeti. In poskušala se jih je na številne načine znebiti. Sprva jih je ignorirala, a ker jim ni vzela življenja, so napake še naprej rasle in jo vedno bolj ogrožale. Potem jih je poskušala izgnati, a ker je sama vse, kar obstaja, jih je v najboljšem primeru le pregnala drugam. Če karikiramo, jo je namesto noge potem bolela glava. Nadalje se je poskušala z njimi boriti, a ker je njena moč in količina zaradi stalne rasti zla šibela, jih ni mogla premagati. Tako je šele tik pred svojo smrtjo spoznala pravi način, kako to storiti. Spremenila je svojo miselnost in nepopravljene napake začela POPRAVLJATI. S tem si je rešila življenje.
Za lažje razumevanje povedanega si predstavljajmo Njeno življenjsko pot kot stikalo za luč, ki ima reostat in je vklopljeno. Ko je reostat naravnan na najvišjo moč, luč (življenje) najbolj sveti. To je bil čas, ko je bila Narava brez napak. Ko je bila samo Življenje in Življenje samo. Potem je naredila napako, ki je ni popravila. Napaka predstavlja temo (zlo, smrt), ki ji je kot vampir začela jemati življenjsko energijo in povzročila, da je Njena luč Življenja še vedno zelo svetila, a ne več z največjo močjo. Kot bi reostat naravnali na nižjo svetilnost. In ko Narava napake ni znala popraviti oz. jo je popravljala neuspešno, je bilo teme (smrti) s časom vedno več in svetlobe (življenja) vedno manj. Kot bi reostat naravnavali na vedno nižjo svetilnost. Danes se tako nahajamo na točki, ko je svetlobe še zelo malo, teme pa že zelo veliko. Kot bi reostat naravnali na najnižjo svetilnost. In če bi smrt ‘zmagala’, bi, tudi če stikala ne bi izklopili, dejansko stopili v smrt, saj bi se življenje, ki bi edino reostat lahko naravnalo na višjo moč svetlobe, ustavilo. Smrt kot nasprotje življenja pa ga ne bi mogla ponovno zagnati oz. ustvariti. K sreči je Narava to pravočasno spoznala, spremenila svojo miselnost, svoj program delovanja in začela napake popravljati. S tem je temo začela PREOBRAŽATI v svetlobo, zato je bilo svetlobe spet vedno več. Reostat je tako naravnavala na vedno večjo moč, svetlobo, življenje. In ko bo popravila vse svoje napake, bo reostat spet naravnan na največjo moč. Kar si je s spremenjeno miselnostjo oz. z novim programom tudi postavila kot cilj, ki je na nivoju programa tudi že realiziran.
POTEK REINKARNACIJE ČLOVEKA
Človeštvo je del Narave, ustvarjeno po Njeni podobi. V življenju Narave se je pojavilo, ko je ta že imela napake, vendar je bila še prepričana, da z njimi lahko živi. Takrat je delovala po programu Jaz sem, ki sem, toda zaradi napak, ki jih ni popravljala, je ta program za razliko od začetka njenega življenja, ko je program Jaz sem, ki sem, pomenil Jaz sem Življenje, dejansko glasil: Jaz sem Življenje in Smrt. Zato je tudi človeštvo, ki je del Narave in v njej živi, delovalo po tem programu.
Ko je fizično telo naših prednikov v preteklosti omagalo, se je energija (duša) sprostila, ker pa je zaradi programa Jaz sem Življenje in Smrt, ki je v Naravi veljal takrat, nihče ni spremenil, je ostala ista, kot je bila ob smrti. Z nepopravljenimi napakami vred. Zato v nebesa ni mogla, saj tam smrti (napak) ni. In ker ta energija (duša), navzgor ni mogla, saj je bila zaradi nepopravljenih napak ‘težka’, ni pa imela več fizičnega telesa, je poiskala novega ‘gostitelja(e)’. Največkrat so bili to svojci, lahko pa je prišlo tudi do vplivanja, obsedanja, posedovanja drugih ljudi, živali, hiš…, s strani negativne energije, negativnih drobcev, entitet, demonov in smrti kot najhujše oblike negativnega obstoja. In ker smo k vsemu temu tudi sami prispevali svoje napake, je bila vsaka naslednja generacija bolj obremenjena z nepopravljenimi napakami, ki smo jih po zakonu privlačnosti zaradi programa Jaz sem Življenje in Smrt, ki ga nosimo v sebi vsi, tudi vse bolj privlačili in so nas vedno bolj vlekle navzdol. Zato smo se rojevali na (vedno) nižjem nivoju. Kot bi stopali po stopnicah navzdol, še vedno v življenje, a se hkrati vedno bolj približevali tudi svoji smrti.
In danes se, tako kot je bilo to pri Naravi, nahajamo na prelomnici. Nižjega nivoja življenja (svetlobe) ni več, saj nižje od dimenzije, v kateri živimo, obstaja samo še smrt (tema). Pokopale pa nas bodo naše nepopravljene napake. Razen če se odločimo, da jih popravimo. Le tako bomo po vzoru Narave spet stopili iz smrtne jame spet navzgor v svetlobo, v življenje. Od naše odločitve je torej odvisno, ali bomo živeli naprej ali umrli.
Čista Duša 