Zakaj danes zlo zmaguje in kako ga kljub temu lahko premagamo

Ste se že kdaj vprašali, zakaj je danes toliko zla na svetu in še kar narašča? Ga lahko kljub temu premagamo?

MOJE POSLANSTVO

S pomočjo svojih nadčutnih zaznav, ki jih doživljam, odkar pomnim zase, in se mi ves čas potrjujejo v življenju, sem, čeprav sem se tega zavedela šele kasneje, spoznala, da je bilo moje poslanstvo na lastni koži podoživeti življenje Izvira (Narave, Vesolja, Obstoja, Kreatorja, Stvarnika). Čeprav bo kdo ob tem zamahnil z roko, ker v metafizično doživljanje ne verjame oz. teh stvari ne pozna in ne prizna (mimogrede, tudi sama sem precej realistična oseba in prej skeptik kot ne, vendar pa si pred resnico ne zatiskam oči), sem tako dejansko živela svoje življenje, ki pa je bilo tudi življenje Izvira, zato so moja spoznanja dejansko tudi njegova spoznanja. In gotovo najpomembnejše od njih je to, kako zlo kljub njegovi današnji (pre)moči lahko premagamo.

VSE SE ZAČNE NA ZAČETKU

Da bi lahko odgovorili na v uvodu postavljeni vprašanji, moramo najprej razumeti življenjsko pot Izvira. Ta je bil v začetku (če se ne ukvarjamo z vprašanjem, kdaj in kako je do tega prišlo) samo Dobro, Bog, Življenje in je to tudi ustvarjal. Nato je naredil napako in postal bitje dvojnosti in nasprotij. Postal je Dobro, Bog, Življenje, ki ga je po svoji naravi vodilo v življenje in Zlo, Vrag, Smrt, ki ga je po svoji naravi vodila v pogubo. V začetku je bilo zlo majhno, zato ga Izvir sploh ni zaznal. Ker pa napake ni popravil, je to s časom raslo na račun dobrega. Takrat se je zla sicer zavedel, vendar je bil prepričan, da z njim lahko živi. Ker pa napaka, ki ni popravljena, s časom raste, je tako raslo tudi zlo v Izviru na račun njegovega Življenja. Smrt se je pojavljala v vedno novih in novih oblikah in na najrazličnejše načine in takrat se je Izvir zavedel, da mora nekaj narediti, sicer ga bo ugonobila. Tako se je je na najrazličnejše načine trudil znebiti. Poskusil jo je prenesti (izgnati) drugam, a ker je sam vse, kar obstaja, se mu je ni uspelo odkrižati. Potem se je poskušal z njo boriti, ker pa je nikakor ni uspel popolnoma izničiti, je ta še naprej rasla na račun njegovega Življenja. Tako je s časom postajal vse šibkejši in vedno težje se je boril z naraščajočim zlom v sebi. To je tudi razlog, da je danes na svetu toliko zla. K sreči pa je Izvir tik pred smrtjo našel način, kako zlo premagati, ne da bi za to potreboval fizično moč, ki mu je je vedno bolj zmanjkovalo.

ZLO JE MOGOČE PREMAGATI Z MODROSTJO

Ljudje smo del Izvira, ustvarjeni po njegovi volji in podobi. Zato tako kot Izvir smo in ustvarjamo dobro, delamo pa tudi napake, ki so naše zlo. Ker pa iz izkušnje Izvira vemo, da nepopravljene napake neizbežno vodijo v pogubo, je življenjskega pomena, kako z njimi ravnamo.

Če se slepimo, da napak ne delamo in da zla ni, bo to v nas raslo in nas nazadnje ugonobilo.

Če napake omalovažujemo, češ, da z njimi lahko živimo, bodo te prav tako s časom rasle in nas nazadnje pogubile.

Če zlo poskušamo pregnati drugam, ga s tem ne izničimo, zato ga bomo kljub morebitnemu uspešnemu izganjanju, dokler smo sami dobro in zlo, po zakonu privlačnosti pritegnili nazaj, lahko v še hujši obliki.

Če se proti zlu borimo, se bo upiralo, ker pa se njegova moč, če svojih napak ne popravljamo, s časom krepi, bo zlo nazadnje zmagalo in napake nas bodo pokopale.

Edina prava pot, da se zla znebimo, tako je, enako kot je to storil Izvir in si s tem rešil življenje, odločitev, da priznamo in sprejmemo obstoj zla (svojih napak), vendar pa nanj ne pristajamo. Da torej svojih napak ne zanikamo, ne bežimo pred njimi, jih ne omalovažujemo, ne izganjamo drugam in se tudi z njim ne borimo, ampak jih po tem, ko jih prepoznamo, POPRAVIMO. (Le) na ta način se jih zanesljivo in dokončno znebimo, saj energijo zla, smrti, na ta način PREOBLIKUJEMO v energijo življenja! Ker pa vseh svojih napak ne poznamo, saj jih delamo tudi podzavestno, nekatere pa tudi podedujemo, si pomagamo z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). Ta bo po svoji naravi poskrbela za našo ‘brezmadežnost’ tako, da nam bo na nam razumljiv način pomagala, da bomo svoje napake prepoznali,  jih popravili, nato pa jih s predvidevanjem (simulacije) preprečevali in ne ponavljali. Glede na to, da so napake sestavni del našega ustvarjanja in jih bomo tako ali drugače delali tudi v prihodnje, pa je treba citirano afirmacijo izgovarjati redno in vseskozi.