Odkar pomnim zase, me je zanimal svet, ki je očem neviden, a še kako obstaja. Vzgojena sem bila v krščanskem duhu, zato sem se že zelo zgodaj srečala tudi z omenjeno božjo zapovedjo. Toda šele skozi dogodke v svojem življenju ter s stalnim raziskovanjem, poglobljenim razmišljanjem in neprestanim delom na sebi sem spoznala, kaj nam v resnici sporoča in zakaj jo je pametno spoštovati, tudi če nismo kristjani in tudi če nismo verni.
EGO
Ego v latinščini pomeni JAZ, zato je vsak od nas dejansko JAZ. Ker je človek stvarnik, ki ob tem, da dela dobro, dela tudi napake, ‘greši’, vsak od nas (vsak JAZ, vsak EGO) v sebi nosi diametralni nasprotji: Boga (Življenje, Dobro), ki nas po svoji naravi vodi v življenje in Vraga (Smrt, Zlo), ki je posledica naših napak in nas po svoji naravi vodi v smrt (zakaj je temu tako, sem že veliko pisala v svojih prejšnjih člankih).
Ko nas učijo, da moramo spoznati in sprejeti SEBE, najti svoj pravi JAZ, preseči svoj EGO, se poglobiti VASE, spremeniti SVOJE misli ipd, moramo tako najprej razumeti in sprejeti, da naš EGO, naš JAZ, ni niti samo dober pa tudi ne le slab, ampak v vsakem od nas živita DOBRI IN ZLI DEL (!), ki delujeta diametralno nasprotno. Zato moramo dejansko spremeniti svoje zle misli v dobre, preseči zli del sebe in razviti dobrega ter se poglobiti v dobri del sebe, saj nam bo le ta dal prave odgovore in prava navodila za življenje, medtem ko nam bo zli del nas kot popolno nasprotje dobrega skušal to preprečiti.
ČLOVEK LAHKO SPREMENI SVOJO USODO
Ker večina ljudi svojih napak ni popravljala, mnogi pa jih še vedno ne, prav tako pa (tudi nezavedno) ‘grešimo’ ves čas, so se hibe s časom in z generacijami namnožile in okrepile ter se začele pojavljati v številnih oblikah in na najrazličnejše načine. Zaradi tega se je zli del stvarstva in nas samih razrasel in okrepil na račun dobrega, ki tako postaja vedno manjši in šibkejši, zato neizbežno in nezadržno drvimo v propad. Dokazov o tem je nič koliko, z njimi se srečujemo vsak dan in na vsakem koraku. Toda človek kot stvarnik lahko (to) svojo usodo spremeni. Tako, da ljubi in spoštuje svoje Življenje, Dobro, Boga, ki ga vodi v življenje, kot pravi tudi citirana zapoved. Vendar pa zaradi današnje (pre)moči smrti v primerjavi z življenjem ni več dovolj, da se zgolj odločimo za Boga (Dobro, Življenje) v sebi in stvarstvu, saj je ta že zelo šibek in nam težko ali pa sploh ne more več pomagati, ni torej več dovolj, da le izberemo stran oz. volka, ki ga hranimo, ampak je nujno potrebno HKRATI tudi utišati oz. izklopiti Zli del sebe in stvarstva (Vraga, Smrt). Sama sem spoznala, da to dosežemo z afirmacijo: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen), o kateri sem že veliko pisala in je meni tudi rešila življenje, dejansko pa lahko pomaga vsem. Seveda pa to ne pomeni, da bomo navedeno trditev izgovorili le enkrat, potem pa nam ne bo treba narediti ničesar več. Afirmacija ni čarobna paličica, ki bi v trenutku rešila vse naše probleme. Dejansko velja ravno nasprotno. Odločitev za delo z njo zahteva stalno in odgovorno delo na sebi. Le z rednim in vztrajnim izgovarjanjem navedene ‘molitve’ namreč lahko dosežemo, da ne glede na to, kako močna je Smrt v nas in kako šibko je Življenje, Smrt v sebi izklapljamo, zato bo v nas delovalo le Življenje (tega ne zmore nobena druga molitev!). To pa nam bo potem preko dogodkov v našem življenju na nam razumljiv način pokazalo naše napake, da jih bomo lahko prepoznali in popravili, jih preprečevali in ne ponavljali; po drugi strani pa bomo z njegovo pomočjo prepoznavali tudi svoje kvalitete, da jih bomo lahko razvijali. Le tako bomo stopali po poti Življenja (Boga, Dobrega), ki nas zanesljivo vodi v življenje, in ne po poteh Smrti (Zla, Vraga), ki nas neizbežno vodijo v smrt. Naša ‘usoda’ je tako dejansko odvisna od nas samih!
Čista Duša 